.webp){kind=icon}
V plinski aferi, ki te dni pretresa hrvaško Ino, v kateri je povzročena škoda ocenjena na več kot milijardo kun (približno 133 milijonov evrov), je ena največjih neznank, kako je mogoče, da nepravilnosti ni opazil nihče, temveč šele banka, ki je opozorila na možnost pranja denarja. Majhno, neznano in novoustanovljeno podjetje je nenadoma začelo trgovati z enormnimi količinami plina, ga izvažati v tujino, na svojem računu obračati na stotine milijonov kun, desetine in stotine milijonov kun prihodkov se je prelivalo na račune zasebnikov, reagirali pa niso ne davčni inšpektorji, regulatorji ali uradniki, temveč banke.
V hrvaški redakciji Bloomberg Adria so skušali ugotoviti, ali obstajajo znaki, ki bi lahko vzbudili sum o tem, kako je Inin plin uhajal v tujino. OMS-Upravljanje – družba, ki je Inin plin prodajala najprej prek Plinarne vzhodne Slavonije, nato pa v tujino – sploh nima prijavljenih prihodkov iz tujine. Njena poročila o poslovanju so zelo skopa. Čeprav je lani prihodek podjetja presegel dvesto milijonov kun, dobiček pa 140 milijonov, poročila vsebujejo le nekaj postavk. Po do zdaj znanih podatkih je vodstvo OMS plin prodajalo luksemburški družbi DXT International.
Ti prihodki so bili – vsaj za leto 2021 – evidentirani pod postavko prihodkov na podlagi uporabe lastnih proizvodov, blaga in storitev. Gre za postavko, pod katero se evidentirajo prihodki v višini protivrednosti blaga in storitev, ko podjetje uporablja lastne izdelke; če bi Ina za ogrevanje svojih prostorov na primer uporabljala plin iz lastne proizvodnje.
Preberi še
Na Hrvaškem aretacije zaradi oškodovanja Ine in pranja denarja
Policija je racijo opravila po Uskokovih navodilih.
27.08.2022
OMS-Upravljanje je lani v tujino prodal za okoli dvesto milijonov kun plina, a tega računovodski izkazi ne kažejo. Poraja se vprašanje, ali gre res za luknjo, skozi katero lahko uhaja več plina, nafte in še česa. Hrvaški kolegi pišejo, da je to zelo verjetno, a bi morali biti storilci vsaj malo bolj prefinjeni. Po zakonu bi družba OMS-Upravljanje postala revizijski zavezanec šele letos. Prihodnje leto bi bila opravljena revizija poročila za leto 2022, ki bi vključevala tudi pregled finančnih rezultatov iz leta 2021.
Admir Buljubašić/Hina
OMS-Upravljanje je postal zavezanec za revizijo, ker je imel leta 2021 več kot 60 milijonov prihodkov in več kot 30 milijonov kun sredstev. Na Hrvaškem se sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi bili Damir Škugor, direktor oddelka Ine za zemeljski plin, in njegova ekipa manj požrešni in bi rezultate priredili tako, da OMS-Upravljanje ne bi postal revizijski zavezanec.
Pri vsej zadevi je nenavadno tudi dejstvo, da je bil vsaj del nemoralno zasluženega denarja ustrezno obdavčen z davkom na dobiček, in sicer leta 2021 kar 25,7 milijona kun. Ali so fizične osebe, vpletene v celotno zgodbo, napovedale tudi odmero dohodnine, ni znano; a glede na to, da ima davčna uprava vpogled v vse transakcijske račune državljanov, bi bilo pričakovati, da bi davčna uprava reagirala, ko se na računu upokojenca nenadoma pojavi nekaj deset ali sto milijonov kun, poročajo iz hrvaškega uredništva.
