Direktorica Eko sklada: Fotovoltaika se tudi brez subvencije izplača

Ob zapleteni energetski situaciji v Evropi so obnovljivi viri energije, predvsem samooskrba s sončno energijo, in ukrepi za varčevanje z energijo deležni velikega zanimanja. O izjemni rasti zanimanja za fotovoltaiko, drugih področjih delovanja, električnih avtomobilih in pomoči za socialno šibke družine smo se pogovarjali z direktorico Eko sklada Mojco Vendramin.

Zaradi energetske draginje v Sloveniji beležimo velik porast zanimanja za samooskrbo s sončno energijo. Kako se s povečanjem zanimanja soočate na Eko skladu?

Na javni poziv za subvencije v fotovoltaiko je prispelo 9857 pravočasnih vlog oziroma 9907 vseh vlog. Ocenjujemo, da ne bodo vse vloge popolne, ker ne bodo vsi pridobili soglasij za priklop na omrežje. Kljub temu je vlog več, kot je bilo zagotovljenih sredstev oz. po oceni ne bo ostalo dovolj sredstev, da bi razpisali nov poziv. Obstaja možnost, da dobimo dodatna sredstva, a glede tega ni še nič dogovorjenega, tudi če uspemo zagotoviti sredstva, pa potrebujemo še rebalans proračuna in sklenjeno pogodbo z Ministrstvom za okolje in prostor, tako da je malo možnosti za nov razpis še v letošnjem letu. Če bo, bo proti koncu leta.

Kako se letošnje številke primerjajo s številkami prejšnjih let?

Lani smo v celem letu prejeli manj kot 9000 vlog, letos pa že do marca skoraj 10.000, tako da je teh vlog res izjemno veliko. Številke vsako leto naraščajo, z njimi pa tudi zneski nepovratnih spodbud za samooskrbo z električno energijo. V letu 2017 je bilo teh spodbud za 1,11 milijona evrov, lani že za 11,78 milijona evrov.

Ali ob visokih cenah električne energije obstajajo še drugi razlogi za tako velik porast zanimanja za fotovoltaiko?

Ne le visoke cene, tudi strah pred energetsko krizo poganja investicije. Še bolj pa se ljudem mudi zaradi spremembe zakonodaje, ki napravam, ki bodo v sistem priključene po koncu leta 2023, ne bo več omogočala takšne sheme obračunavanaj omrežnine in elektrike za samooskrbo kot doslej. Ljudi skrbi nov sistem, ki bo za individualne hiše manj ugoden, zato želijo investicijo zaključiti še pod doslej veljavnimi pogoji.

Bloomberg

Ali glede na interes obstaja možnost, da bi povečali obseg razpoložljivih sredstev? Prehod na električno energijo je nenazadnje v skladu s strateškimi usmeritvami zelenega prehoda na državnem nivoju.

Eko sklad dodeljuje subvencije iz prispevkov za energetsko učinkovitost, naša sredstva pa so omejena, zato ni dopustno, da bi se dve tretjini teh sredstev namenilo samo za investicije v fotovoltaiko. Prioriteta je energetska obnova stavb in drugi ukrepi za zniževanje porabe energije. Zato je potrebno vir sredstev za dodatne spodbude najti drugje, smiselno bi bilo to spodbujati iz sredstev za prehod na obnovljive vire energije, s katerimi razpolaga Borzen.

Kaj naj storijo vsi, ki želijo investirati v sončne celice, pa doslej še niso oddali vloge za subvencijo?

V tem trenutku ne moremo z gotovostjo trditi, kakšen bo sistem subvencij v prihodnje oziroma kdo bo subvencije dodeljeval, to je stvar odločitve nove vlade. Imamo nekaj indicev, a je zaenkrat vse še na pogovorni ravni, tako da o prihodnjih razpisih v tem trenutku še ne moremo govoriti. Vsekakor pa bi vsem zainteresiranim svetovala, da se odločijo za investicijo v fotovoltaiko, saj se jim bo ob visokih cenah električne energije hitro povrnila tudi brez subvencije.

Kakšna pa je računica za investitorja ob predpostavki, da cene električne energije ostanejo podobno visoke?

Višina subvencije za naložbo v povrečju znaša 2100 evrov, kar je približno 20 odstotkov vrednosti investicije. Vračilna doba, v kateri se vam investicija poplača, je bila prej s subvencijo okrog sedem let in devet brez subvencije, zdaj pa je okrog osem let brez subvencije. Če upoštevamo, da je življenjska doba sončnih celic vsaj 30 let, tako da se zagotovo izplača. Bomo pa verjetno odprli tudi razpise za subvencije za že izvedene investicije in bodo občani lahko dobili subvencijo tudi naknadno. Trenutno je na trgu ozko grlo pri dobaviteljih, čaka se tudi na priklop na omrežje in postopek traja več mesecev. Vsem svetujem, da naj se čim prej odločijo za investicijo, ker bodo naleteli na čakalne vrste na vsakem koraku.

S 17. avgustom bo v ceno pogonskih goriv spet vračunan prispevek za energetsko učinkovitost, ki je eden ključnih virov financiranja Eko sklada. Kako velik bo izpad v vašem proračunu, ker je bil prispevek zaradi visokih cen goriva skoraj dva meseca zamrznjen?

Imamo več različnih virov financiranja, zagotovo pa je prispevek za energetsko učinkovitost glavni med njimi. Od prispevkov dobimo okrog 40 milijonov evrov na leto, zaradi zamrznitve bomo izgubili približno dva milijona evrov, ki jih bomo lahko nadomestili iz drugih virov. Sredstva dobivamo tudi iz podnebnega sklada, višina pa je odvisna od odločitve vlade. Načeloma naj bi iz podnebnega sklada dobili dodatna sredstva za pokrivanje primanjkljajev.

Število vlog za subvencije in kredite hitro narašča, kako se kadrovsko spoprijemate s porastom zanimanja?

Za nas je takšno število vlog velika težava, večino vlog z letošnjega razpisa moramo še obdelati, postopek teče skladno z Zakonom o upravnem postopku in trenutno je čakalna doba za obdelavo vloge več kot sedem mesecev. Lani smo dobili 35.000 vlog, letos jih bo še več in za takšne številke smo zelo kadrovsko podhranjeni. Številka vsako leto narašča za 20 do 30 odstotkov, vloge pa je potrebno podrobno preučiti, če ustrezajo vsem pogojem za dodelitev subvencije. Trenutno neobdelanih čaka še več kot 10.000 vlog, kar pomeni delo do konca naslednjega leta, če ne bodo zagotovljene dodatne zaposlitve.

Pa imate možnost za nova zaposlovanja?

Kot proračunski porabnik spadamo pod omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, Ministrstvo za javno upravo bi nam moralo odobriti višje kvote, načeloma pa bi za dva odstotka vsako leto morali zmanjševati zaposlitve. Stalno prosimo za nove kadre, dva smo lani sicer uspeli dobili, a glede na izreden obseg dela število kadrov ne sledi potrebam. Zavedam se, da je rešitev tudi v digitalizaciji, a to je dolgoročen proces, ki ne obrodi sadov čez noč. Vzpostavili smo novo aplikacijo in posodobili IT infrastrukturo, a če bi želeli čim hitreje zmanjšati zaostanke pri obdelavi vlog, lahko to rešimo le z dodatnimi zaposlenimi.

Bloomberg

Za električne avtomobile v Sloveniji vlada precej zanimanja, kako to spremljate na Eko skladu?

V zadnjih letih se je število vlog za subvencije pri električnih avtomobilih ustalilo, to pripisujem tudi dejstvu, da je bilo v zadnjih letih zaradi ozkih grl v dobavni verigi težje dobiti avtomobil oziroma so bile čakalne dobe daljše. V lanskem letu smo prejeli 1390 vlog za subvencijo nakupa električnih vozil in skupno izplačali 7,5 milijona evrov subvencij.

Na katerih področjih pa posamezniki še lahko pridobijo subvencije Eko sklada, pa teh možnosti ne izkoriščajo dovolj?

Veliko je povpraševanja po toplotnih črpalkah, pogosto pa subvencioniramo tudi menjavo starih sistemov ogrevanja s sistemom na lesno biomaso, lahko pa pridobite tudi kredite za menjavo azbestnih streh, vgradnjo sistema rekuperacije itd. Skratka, na praktično vseh področjih, kjer se da izboljšati energetsko učinkovitost stavbe in zmanjšati izpuste CO2, lahko pridobite pomoč Eko sklada. Se pa pri nas posamezniki zelo dobro zavedajo teh možnosti in jih tudi znajo izkoriščati.

Eko sklad ima tudi programe za pomoč socialno šibkim družinam. Se teh inštrumentov zavedajo?

Do prejemnikov socialne pomoči težje pridejo te informacije in težje pridemo do njih, a se tudi tukaj položaj izboljšuje. Za te prejemnike so še vedno na voljo 100 odstotne subvencije za vgradnjo kotlov na lesno biomaso, ponujamo pa tudi brezplačen obisk energetskega svetovalca, ki lahko zamenja žarnice z bolj varčnimi, dodatno zatesni okna itd., pomaga pa tudi z nasveti, kako varčevati z energijo. Takšnih obiskov na leto opravimo okrog 300, lahko pa bi jih še precej več.

Ali enak interes za subvencije in kredite vlada tudi med lokalnimi in gospodarskimi subjekti?

Lokalne skupnosti zelo dobro izkoriščajo vse možnosti, od nakupov električnih avtomobilov do subvencij in kreditov za skoraj nič energijske stavbe, predvsem za gradnjo novih vrtcev in šol. Nekoliko manj je zanimanja med gospodarskimi subjekti, a to razumem predvsem v luči trenutne gospodarske situacije, v kateri vlada previdnost in investicije v nove skoraj nič energijske poslovne stavbe niso predvidene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar