.webp){kind=icon}
"Omrežje za distribucijo električne energije je bilo načrtovano in grajeno za priključevanje odjema in ne proizvodnje. Obstoječe distribucijsko omrežje ima tako omejeno kapaciteto za priključevanje proizvodnih virov," pravijo na Elektru Ljubljana, ki ugotavlja možnost priključitve sončne elektrarne na obstoječe nizkonapetostno distribucijsko omrežje.
Kot smo poročali, so namreč Slovenci predvsem v letošnjem letu navalili na sončne elektrarne. Tako je že marca zmanjkanlo sredstev za spodbujanje samooskrbe z elektriko pri Eko Skladu. A povpraševanja tudi to ni ustavilo.
“Število vlog se zaradi ugodnih spodbud države investitorjem v t. i. samooskrbno elektrarno strmo povečuje, vse več pa jih je treba tudi zavrniti. Ob zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne prepoznamo potrebo po ojačitvi distribucijskega omrežja," pojasnjujejo na Elektro Ljubljana.
Kot pravijo, pa je gradnja oziroma ojačitev omrežja za priklop vseh samooskrbnih sončnih elektrarn včasih ekonomsko neupravičena in bi vplivala na prekomerno podražitev omrežnine. "Zato takšnim odjemalcem svetujemo, da si zgradijo samooskrbo v kombinaciji s prilagajanjem odjema in ali hranilnikom. Problematika nezmožnosti priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn je izrazitejša na redko poseljenih ruralnih območjih, kjer je obstoječe nizkonapetostno omrežje večjih dolžin in šibkejših presekov," dodajajo v Elektro Ljubljana.
Na izdajo dovoljenja se čaka tudi do pol leta
"Pridobitev soglasja za priključitev sončnih elektrarn na omrežje je osnovni pogoj, da je postavitev sončne elektrarne na dejanski lokaciji sploh izvedljiva," pravijo v Petrolu, ki je eden izmed dobaviteljev sončnih elektrarn.
Gre za sistemski problem, ki ga bo lahko Slovenija po njihovem mnenju rešila le z večjimi investicijami v razvoj distribucijskega omrežja. "Slednji trenutno namreč ni v celoti prilagojen na veliko število malih proizvodnih virov, kar, glede na izrazit trend rasti povpraševanja po izgradnji sončnih elektrarn za samooskrbo, postaja vedno večji izziv," menijo v Petrolu.
Na izdajo soglasja za priključitev sončnih elektrarn na omrežje, tudi v primeru morebitnega negativnega odgovora, se praviloma čaka do enega meseca, včasih tudi nekoliko več, odvisno od količine obravnavanih zadev posameznega elektrodistribucijskega podjetja.
Pri Bisolu, ki proizvaja sončne celice, pa so dejali, da je čakanje na odobritev lahko tudi precej daljše. "Na odobritev vloge lahko čakate od 30 dni, pri določenih distributerjih celo do pol leta – vse pogosteje se dogaja, da so vloge na določenih območjih zaradi preobremenitve električnega omrežja zavrnjene," pravijo v podjetju Bisol.
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja načrt za povečanje zmogljivosti
"Spodbujanje investicij v obnovljive vire energije, s ciljem zagotavljanja energetske samozadostnosti in varnosti, je ena od glavnih prioritet vlade, zato pospešeno iščemo rešitve za hitrejše umeščanje obnovljivih virov energije v prostor," pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Tudi premier Robert Golob je napovedal, da bodo tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn.
Po njihovih besedah pripravljajo tudi dodaten zakon, ki bo naslovil pospeševanje izdajanja dovoljenj za objekte z namenom pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije, med katere spadajo tudi sončne elektrarne. Javna obravnava predloga zakona je predvidena v naslednjih mesecih.
"Že nekaj časa je predviden tudi sprejem dolgoročnega časovnega načrta doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let," pravijo na MZI. Poleg omenjenega načrta pa je vlada po njihovih besedah prejšnji teden ministru,pristojnemu za energijo, naložila, da skupaj s sistemskim in distribucijskim operaterjem pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije s ciljem za 1000 MW do leta 2025, na primernih lokacijah.
"Na ministrstvu za infrastrukturo intenzivno pripravljamo končni načrt za dosego cilja proizvodnje električne energije iz sončne energije, ki bo vseboval tudi vse ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju tudi javno objavljen," pravijo na MZI.
K temu dodajajo, da v luči energetske krize pozivajo vse, ki to lahko storijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada. "Kljub vsemu si prizadevamo zagotoviti dodatna sredstva iz Podnebnega sklada, s katerimi bi preko Eko sklada še letos podprli dodatne investicije v samooskrbo z električno energijo," obljubljajo na ministrstvu.
