Zelena posojila: Banke počasi prepoznavajo potencial

Zelena posojila postajajo ključno orodje za financiranje trajnostnih projektov, ki državljanom in podjetjem omogočajo zmanjševanje ogljičnega odtisa in prispevajo k ohranjanju okolja. Čeprav trenutno predstavljajo le majhen del bančnih portfeljev, pa vse hujši regulativni pritiski in naraščajoča ozaveščenost o podnebnih tveganjih krepijo njihov pomen v bančnem sektorju.

Kljub temu, da je delež zelenih posojil v bančnih portfeljih v večini evropskih držav, kot je Slovenija (kjer znaša okoli dva odstotka), še vedno razmeroma nizek, pričakujemo, da se bo s prihajajočimi obveznostmi poročanja o ESG njihova zastopanost znatno povečala.

Projekti, financirani z zelenimi posojili

Državljani in podjetja zelena posojila uporabljajo za financiranje širokega nabora trajnostnih projektov. Državljani najpogosteje financiranje energetske prenove hiš, vgradnje sončnih kolektorjev in nakupov ekoloških vozil.

Podjetja zelena posojila uporabljajo za večje projekte, kot so gradnja zelenih stavb, vlaganje v obnovljive vire energije in izboljšave energetske učinkovitosti v proizvodnji. Banke vse bolj priznavajo pomen vlaganja v zelene projekte kot sredstva za zmanjševanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Depositphotos

 

Zelena posojila v regiji

Na Hrvaškem je na področju ponudbe zelenih posojil Erste banka že leta v ospredju. "Ozaveščenost o eko-stanovanjskih posojilih narašča, lani pa je njihov delež v celotnem portfelju stanovanjskih posojil znašal 11 odstotkov," pravi Ana Laslo, namestnica direktorice Erste banke. Poleg eko-stanovanjskih posojil banka ponuja tudi posojila za financiranje okolju prijaznih vozil. 

Osrednja prednost zelenih posojil so ugodnejši finančni pogoji v primerjavi s klasičnimi posojili. Erste Bank na Hrvaškem na primer ponuja eko-stanovanjska posojila z obrestno mero, nižjo od 0,10 do 0,20 odstotne točke, in do pet let daljšim rokom odplačevanja. Ta posojila državljanom omogočajo dolgoročno varčevanje, tako s pomočjo finančnih ugodnosti kot z nižjimi stroški vzdrževanja energetsko učinkovitih nepremičnin.

"Eko-posojila za vozila smo uvedli lani. Močno so odvisna od državnega razpisa za subvencioniranje električnih vozil. V prvi polovici letošnjega leta smo zabeležili rast in tovrstnim posojilom smo namenili 1,5 milijona evrov" dodaja Laslo.

Zanimanje za zelena posojila v Severni Makedoniji narašča, in sicer zlasti med podjetji, ki poslujejo z evropskimi partnerji. V prvi polovici letošnjega leta je delež zelenih posojil v primerjavi z 2,2 odstotka v letu 2019 znašal 4,5 odstotka.

Emilia Spriovska, članica upravnega odbora Prokredit banke, poudarja, da mednarodna podjetja v tem trendu prednjačijo, saj imajo zunanje motive, da sledijo zelenim smernicam, medtem ko domača podjetja zaostajajo.

"Podjetja z mednarodnimi partnerji imajo zunanjo spodbudo za sledenje globalnim smernicam, za razliko od tistih, ki so prisotna izključno na domačem trgu in nimajo enake motivacije ali obveznosti, zaradi česar se tovrstnim smernicam počasneje prilagajajo," pojasnjuje Spriovska.

V Sloveniji je delež zelenih posojil še vedno majhen, banke pa kljub ugodnejšim pogojem financiranja beležijo le omejeno povpraševanje. "Ne opažamo povečanega investicijskega povpraševanja države, kot bi ga pričakovali," je za Bloomberg Adria povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Po njenih besedah bi lahko banke med drugim financirale nepremičninske projekte za reševanje stanovanjske krize v Ljubljani in drugod.

Pritisk na banke z namenom izpolnjevanja podnebnih ciljev

Poročilo Evropske centralne banke (ECB) iz januarja 2024 razkriva skrb vzbujajoče statistične podatke. Kar 90 odstotkov portfeljev največjih bank v evrskem območju namreč še vedno ni usklajenih s podnebnimi cilji iz Pariškega sporazuma. Zaradi tega neskladja so banke izpostavljene prehodnim tveganjem, zlasti zaradi financiranja panog, kot sta avtomobilska industrija in sektor fosilnih goriv, ki količino izpustov zmanjšujejo počasi.

ECB vse bolj poudarja pomen omejevanja podnebnih tveganj in uvaja strožje ukrepe, s katerimi želi doseči, da bi banke svoje poslovanje uskladile s podnebnimi cilji. Banke, ki svojih portfeljev ne uspejo prilagoditi, se soočajo s tveganji izgube ugleda in morebitnimi sankcijami, zelena posojila pa se vse pogosteje uporabljajo kot sredstvo za ublažitev teh tveganj.

Zelena posojila postajajo ključno orodje za financiranje trajnostnih projektov in omejevanje podnebnih tveganj. Medtem ko se sedanji delež zelenih posojil med državami razlikuje, je potencial za porast velik, zlasti glede na regulativne pritiske in vse večjo ozaveščenost o pomenu zelenega prehoda. Ker banke v zelene projekte vlagajo vedno več, se pričakuje, da bo pomen teh posojil v prihodnjih letih še narasel.