Bloomberg ESG lestvica: Luka Koper prva, pa ostale slovenske družbe?

Kako podnebne spremembe, družbeni izzivi in naraščajoče zahteve po preglednosti poslovanja vse bolj oblikujejo poslovno in naložbeno okolje, ESG dejavniki (ang. environmental, social, governance) postajajo ključni element finančnih analiz. Vendar so podatki o trajnostnosti pogosto neenotni, težko primerljivi in podvrženi različnim interpretacijam.

Prav zato Bloomberg razvija svoj model ESG Score, orodje, ki omogoča pregledno, standardizirano in merljivo spremljanje, kako družbe upravljajo z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi tveganji in priložnostmi.

Njihov pristop temelji na preprostem načelu - ESG podatki morajo biti dostopni, primerljivi in lahko razumljivi, da jih lahko vlagatelji, analitiki in upravljavci portfeljev vključijo v svoje odločitve. Bloomberg uporablja izključno javno dostopne podatke, to so poročila družb, letna poročila, gradiva in relevantne objave, brez ocen analitikov ali subjektivnih vrednotenj.

Trenutno zajemajo okoli 15 tisoč družb iz več kot 100 držav, kar pokriva približno 90 odstotkov globalne tržne kapitalizacije, delno pa vključujejo tudi nekatere zasebne družbe.

Celoten seznam družb, ki so vključene v analizo, je na voljo uporabnikom Bloombergovega Terminala prek ukaza "BESGCOV Index MEMB <GO>".

Ocene temeljijo na treh ključnih področjih: okolju (E), družbi (S) in korporativnem upravljanju (G), pri čemer vsako od njih prinaša oceno od nič do 10. Končna ESG ocena se oblikuje z združevanjem rezultatov, ob prilagoditvi relevantnosti posameznih dejavnikov glede na sektor. Družbe so ocenjene v percentilih znotraj svojih panog, kar omogoča realno primerjavo med konkurenti.

Bloomberg spremlja devet slovenskih družb iz sestave indeksa SBITOP prek svojega modela ESG Score, ocene, ki temeljijo na podatkih za leto 2023, pa razkrivajo, v katerih segmentih družbe vodijo in kje je prostor za napredek. Kako pa so se odrezale slovenske družbe? 

Tri najboljše slovenske družbe

Po Bloombergovem ESG oceni za leto 2023 je Luka Koper zasedla vodilno mesto med družbami iz sestave indeksa SBITOP. Njihova skupna ESG ocena znaša 4,34.

Luka Koper vodi v okoljskem segmentu, kjer dosega rezultat 5,05 - najvišja okoljska ocena med vsemi analiziranimi družbami. Upravljanje jim prinaša solidnih 6,02 točk, medtem ko družbeni segment beleži 2,49.

Kot navajajo v svojem Letnem poročilu za leto 2023, je Luka Koper jasno usmerila investicije v trajnostnost - 4,8 milijona evrov oziroma 11,5 odstotka vseh naložb je bilo namenjenih za projekte zmanjšanja ogljičnega odtisa in povečanja energetske učinkovitosti, s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije. Poleg tega so izpostavili tudi naložbe v nove skladiščne zmogljivosti in infrastrukturo, ki prispeva k učinkovitejšemu poslovanju, z manjšim negativnim vplivom na okolje. Posebno pozornost so namenili tudi razvoju strateškega načrta za obdobje do leta 2028, v katerem trajnostnost predstavlja enega od ključnih stebrov poslovanja.

Depositphotos

Na drugem mestu je farmacevtsko podjetje Krka iz Novega mesta s skupno ESG oceno 4,29. Upravljanje je njihova najmočnejša komponenta, z oceno 6,49 imajo najboljši rezultat za upravljanje na lestvici. Okoljski segment jim prinaša oceno 3,76, družbeni pa 3,25.

Po podatkih iz Krkinega Letnega poročila za leto 2023 je podjetje vložilo 10,9 milijona evrov v projekte za varstvo okolja, od tega 2,8 milijona evrov v posodobitev opreme in tehnologije. Prav tako so zmanjšali porabo energije na milijardo enot izdelkov za 5,4 odstotka, količino embalažnih odpadkov za 43 ton ter emisije ekvivalenta CO₂ za 275 ton letno.

Tretje mesto zaseda Telekom Slovenije s skupno ESG oceno 3,82. Najboljšo oceno dosegajo v segmentu korporativnega upravljanja, natančneje 6,60, kar je najvišja ocena za upravljanje med vsemi podjetji iz sestave SBITOP-a. Ocena za okolje znaša 2,54, medtem ko družbeni segment prinaša 3,18 točk.

STA

Po informacijah, ki so jih objavili v okviru svojih poročil o trajnostnem razvoju, je Telekom Slovenije v letu 2023 nadaljeval izvajanje strategije, usmerjene v podnebno nevtralnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa, pri čemer je poudarek na povečanju energetske učinkovitosti ter prehodu na čistejše vire energije.

So nosilci certifikata Green Star, z digitalizacijo in širitvijo omrežja 5G pa aktivno prispevajo k zmanjšanju emisij in ustvarjanju digitalno povezane, nizkoogljične Slovenije.

 

Ostale slovenske družbe na ESG lestvici

Na četrtem mestu je NLB s skupno ESG oceno 3,31. Izstopajo z visokim rezultatom v družbenem segmentu, kjer dosegajo 4,03. Upravljanje je ocenjeno s 6,11 točkami, medtem ko okoljski segment ostaja njihov najšibkejši del, z oceno 0,46.

Peto mesto zaseda Petrol, katerega skupna ESG ocena znaša 2,29. Najvišji rezultat beležijo pri upravljanju s 6,09 točkami, medtem ko okoljski segment prinaša 0,87, družbeni pa 1,92.

Na šestem mestu je Zavarovalnica Triglav s skupno ESG oceno 2,29. Najmočnejši rezultat dosegajo pri upravljanju, kjer beležijo 5,56 točk. Okoljski vidik je ocenjen z 0,68, družbeni pa z 2,07.

Sedmo mesto je pripadlo Cinkarni Celje, katere skupna ESG ocena znaša 1,91. Njihov najmočnejši segment je okolje, kjer dosegajo oceno 2,06, medtem ko za družbene dejavnike beležijo 0,53, upravljanje pa jim prinaša 3,41 točke.

Na osmem mestu je Pozavarovalnica Sava z ESG oceno 1,72. Najboljši rezultat beležijo pri upravljanju s 5,94 točke, medtem ko za okolje dosegajo 0,19, za družbene dejavnike pa 0,98.

Deveto mesto zaseda Equinox Nepremičnine, za katero podatki o ESG ocenah za leto 2023 niso na voljo.

Depositphotos

Bloombergove ESG ocene predstavljajo koristno orodje za objektivno primerjavo podjetij, ne glede na način, kako sama komunicirajo svoje trajnostne prakse. Analiza slovenskih podjetij iz sestave indeksa SBITOP kaže različne ravni zrelosti pri uporabi ESG standardov - od tistih, ki so že jasno usmerila naložbe v trajnostni razvoj, do podjetij, ki imajo prostor za krepitev okoljskih in družbenih segmentov svojega poslovanja.

Pomembno je omeniti, da Bloombergove ocene ESG, prikazane v tem besedilu, odražajo stanje zaključno z letom 2023, temelječe na javno dostopnih podatkih, ki so jih podjetja objavila do takrat. Visoka ocena ESG ne pomeni nujno popolnosti, temveč predvsem raven transparentnosti in pripravljenost podjetja, da poroča o relevantnih temah ESG. Nižje ocene lahko kažejo na pomanjkanje poročanja ali na začetne faze razvoja strategije ESG.

Od leta 2023, zlasti znotraj Evropske unije, so začele veljati strožje regulativne zahteve, kot sta Direktiva o korporativnem poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD) in standard ESRS. Ko bodo nove regulative vse bolj oblikovale poročanje podjetij, se pričakuje, da bodo prav takšna objektivna orodja vse pomembnejši kriterij za vlagatelje, pa tudi signal podjetjem, na kaj bi morala postaviti večji poudarek, če želijo ostati konkurenčna v trajnostnem poslovanju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar