Slovenci med evropskimi rekorderji v porabi (in proizvodnji) nagrobnih sveč

Ob dnevu spomina na mrtve bo tudi letos večina pokopališč razsvetljena s tisoči plameni. Prižiganje sveč ostaja močno zasidran del slovenske tradicije; po uradnih ocenah Slovenci vsako leto prižgemo okoli 16 milijonov sveč, kar pomeni povprečno osem na prebivalca. Dve tretjini jih porabimo prav 1. novembra.

S tem se Slovenija uvršča v evropski vrh po porabi sveč na prebivalca – takoj za Hrvaško in Poljsko, a pred Avstrijo in Portugalsko.

V podjetju Svečarstvo Jurkovič, ki ima več kot 40-letno tradicijo, poudarjajo, da ima Slovenija v razvoju in proizvodnji nagrobnih sveč posebno mesto v Evropi. “Slovenski proizvajalci smo med vodilnimi v razvoju nagrobnih sveč. Na največjem svetovnem sejmu svečarstva v Frankfurtu smo, gledano na prebivalca, tudi med najbolje zastopanimi razstavljavci,” za Bloomberg Adria pove direktor David Jurkovič.

V podjetju pojasnjujejo, da slovenski proizvajalci pomemben del proizvodnje namenjajo izvozu. “Več kot 70 odstotkov naših izdelkov izvozimo, predvsem na trge Avstrije, Nemčije, Portugalske, Grčije in Hrvaške,” dodaja Jurkovič.

Po njegovih podatkih se je poraba nagrobnih sveč v Sloveniji v zadnjih 15 letih prepolovila. Leta 2008 je bilo prodanih približno 23 milijonov sveč, danes pa okoli 13 milijonov.

“Medtem ko se je domača poraba zmanjševala, je v državah s podobno tradicijo – na primer na Hrvaškem in Poljskem – prodaja izrazito narasla, delno tudi zaradi izvoza kakovostnih slovenskih izdelkov,” razmišlja Jurkovič, ob tem pa poudarja, da se je slovenski trg v zadnjih letih stabiliziral, čeprav se je struktura bistveno spremenila. “Elektronske sveče, ki so nekoč pomenile okoli dva odstotka prodaje, zdaj dosegajo že približno 20 odstotkov tržnega deleža.”

Med potrošniki narašča zanimanje za trajnejše izdelke. Foto Bobo

Kupci vse bolj iščejo izdelke z daljšo življenjsko dobo in manjšim okoljskim odtisom, a kljub povečanemu zanimanju za trajnejše izdelke množična poraba sveč še vedno pomeni izziv za okolje.

2.500 ton odpadnih sveč na leto, reciklira se več kot 80 odstotkov

Po podatkih Agencije RS za okolje v Sloveniji vsako leto nastane več kot 2.500 ton odpadnih nagrobnih sveč. Sistem financira t. i. okoljska dajatev, ki jo plačujejo proizvajalci in pridobitelji nagrobnih sveč. "V Sloveniji je z uredbo o odpadnih nagrobnih svečah za nagrobne sveče uveljavljen sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kar pomeni, da morajo proizvajalci sveč za vse odpadne nagrobne sveče, ki nastanejo v Sloveniji, na svoje stroške zagotoviti zbiranje od izvajalcev javne službe zbiranja in upravljavcev pokopališč ter za vse zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo," pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Dajatev znaša 0,0034 evra na kilogram, na spletnih straneh Fursa pa je razviden podatek o obračunani okoljski dajatvi za embalažo nagrobnih sveč, ki je v letu 2024 znašala 12.274 evrov.

Ločeno zbiranje poteka na pokopališčih in v zbirnih centrih, saj so ohišja večine sveč izdelana iz PVC, ki ga je mogoče reciklirati v trpežnejše materiale. Po pojasnilih Ministrstva za okolje morajo sheme ravnanja z odpadnimi svečami izpolnjevati dva ključna cilja:

• predelavo najmanj 80 odstotkov mase zbranih sveč (vključno z energetsko predelavo) in

• recikliranje najmanj 55 odstotkov mase, od tega 50 odstotkov kovin in 22,5 odstotka plastike.

Po zadnji analizi izvajanja sistema za leto 2023 so bili okoljski cilji doseženi – predelanih je bilo 80,3 odstotka zbranih sveč, enak delež pa je bil tudi recikliran.

Ekologi opozarjajo: “Manj je več”

Da so nagrobne sveče v Sloveniji še vedno izrazit okoljski izziv, že leta opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. “Zakonodaja sama po sebi ni glavna težava – izziv je predvsem v njenem izvajanju in v tem, da se osredotoča na konec življenjskega cikla sveče, namesto na preprečevanje njenega nastanka,” so jasni.

Ekologi brez meja poudarjajo, da same nagrobne sveče sicer ne sodijo med nevarne odpadke, a njihova množična uporaba pomeni (pre)veliko obremenitev za okolje. “Največ težav povzroča dejstvo, da gre večinoma za izdelek za enkratno uporabo, ki združuje plastiko, parafin, kovino in včasih elektroniko – torej materiale, ki jih je težko ločiti in ponovno uporabiti,” pojasnjujejo.

Čeprav je v Sloveniji vzpostavljen poseben sistem ločevanja in obdelave teh odpadkov, ključni izziv ostaja, opozarjajo. “Porabimo jih preveč in uporabljamo jih prepogosto.”

V Sloveniji vsako leto nastane več kot 2.500 ton odpadnih nagrobnih sveč. Foto Bobo

Medtem ko okoljske organizacije opozarjajo predvsem na preveliko količino porabe in kompleksnost odpadkov, pa proizvajalci sveč poudarjajo drugo plat zgodbe. Menijo, da je slovenski sistem zbiranja in predelave med najbolj razvitimi v Evropi, kar v javni razpravi pogosto ostane prezrto.

Elektronske sveče niso rešitev: slovenski proizvajalec opozarja na okoljske pasti trendov

“Zaradi zgledne reciklaže, ki smo jo vzpostavili samo v Sloveniji, je za klasične nagrobne sveče bolje poskrbljeno kot za večino izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, in to dejstvo se v javnosti premalo poudarja,” je prepričan direktor podjetja Svečarstvo Jurkovič. “Hkrati pa je neupravičena okoljska antipropaganda povzročila veliko povečanje uporabe elektronskih sveč, ki so z vidika reciklaže okoljsko zelo sporne, dodatno pa naplavila na plan anomalije, kot so lesene sveče ali celo zastavice.”

Na vprašanje, katere sveče Slovenci danes najpogosteje kupujejo, v Svečarstvu Jurkovič poudarijo jasen premik v navadah kupcev. “V zadnjih letih opažamo izrazito več elektronskih sveč, zelo uveljavljene pa so tudi solarne sveče, ki delujejo dve do tri leta,” pravijo v podjetju.

Dodajajo, da so trg obogatili tudi z novim segmentom t. i. premium sveč. “Gre za težke, polne, dolgogoreče sveče, pri katerih so surovine dejansko polno izkoriščene in kupec dobi največ za svoj denar,” je Jurkovič povedal za Bloomberg Adria. “Trend se obrača v smer kakovostnih materialov, razen okoli 1. novembra, ko kupci še vedno večinoma gledajo predvsem na ceno.”

"V zadnjih letih opažamo vse več elektronskih sveč," ugotavljajo v podjetju Svečarstvo Jurkovič. Foto Bobo

Da elektronske oziroma LED sveče niso rešitev, se strinjajo tudi Ekologi brez meja. "Čeprav jih nekateri vidijo kot bolj trajnostne, jih v praksi ni mogoče v celoti reciklirati: elektronska vezja in barvana plastika pogosto končajo v sežigalnicah," opozarjajo. "Po drugi strani se klasične parafinske sveče lahko reciklirajo do 98 odstotkov, vendar le, če jih pravilno odložimo v za to namenjene zabojnike."

Potreben je poudarek na ozaveščanju in odgovorni porabi, ne samo na tehničnih vprašanjih, kam s svečami po uporabi, razmišljajo v društvu Ekologi brez meja. Prepričani so, da do želenih rezultatov lahko pripelje predvsem sprememba navad in vrednot. “Ključne spremembe bi morale spodbujati zmanjševanje porabe, ponovno uporabo ter podporo resnično trajnostnim alternativam,” sklenejo.