Kljub precenjenosti kapitala ESG nadaljnji prilivi pričakovani

Delniški trg okoljskih, družbenih in upravljavskih meril (ESG) se je leta 2024 trenutno bolje odrezal od klasičnih delnic, vendar le minimalno. K temu prispeva povpraševanje po podjetjih, ki izpolnjujejo merila ESG in rast sredstev v skladih ESG.

Po drugi strani so tečaji obveznic ESG do nedavnega upadali hitreje kot klasične (plain vanilla) obveznice, v zadnjem mesecu pa so okrevale in dosegle vrednosti klasičnih. K temu trendu je pripomogla velika ponudba ESG obveznic in večja usmerjenost vlagateljev v klasične obveznice zaradi možnih višjih zaslužkov.

Podcenjenost indeksa MSCI

Glede na vrednotenje je globalni indeks MSCI podcenjen v primerjavi z globalnim indeksom MSCI ESG. Trenutno razmerje med ceno in dobičkom (P/E) za indeks MSCI World je 22-kratnik, medtem ko je za indeks ESG več kot 24-kratnik.

To je največja razlika v vrednotenju v zadnjih petih letih. Tudi če primerjamo razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B) in razmerjem med ceno in dobičkom (P/S), je vidno, da je navadni lastniški kapital podcenjen v primerjavi z lastniškim kapitalom ESG.

Razlog za to je močna agenda in povpraševanje po podjetjih, ki so skladna z merili ESG. Povprečne čiste marže za globalni delniški indeks ESG so trenutno 10,1 odstotka, za klasični indeks pa 9,4 odstotka, kar tudi pojasni, zakaj so delnice ESG dražje od klasičnih.

V preostanku leta pričakujemo nadaljevanje rahlo boljše donosnosti kapitala ESG, ki ga poganja veliko povpraševanje vlagateljev. To je posebej izrazito na trgu Evropske unije, kjer je ESG zelo reguliran. Pričakuje pa se dodatna regulacija zasebnih podjetij, ne le tistih, ki kotirajo na borzi.

Delniški trg ESG je že precej razvit, vendar se pričakujejo nadaljnji prilivi v kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in kotirajoče indeksne sklade (ETF), z večjim poudarkom pri diverzifikaciji.

Prav tako bo verjetno prišlo do rasti prilivov v posebne sklade ESG, kot so podnebni skladi ali sektorski skladi ESG, ki spremljajo gibanje cen podjetij, ki proizvajajo polprevodnike za nadaljnjo elektrifikacijo gospodarstev.

Po drugi strani pa se obeta razvoj ne-ESG skladov glede na deljena mnenja o prednostih ESG, kot so ultrakonservativni skladi (ki na primer sledijo katoliškim načelom ali samo desničarskim podjetjem) ali skladi, ki vlagajo izključno v podjetja, povezana s fosilnimi gorivi.

Naval na zelene obveznice

Kar zadeva obveznice ESG, je izdaja zelenih obveznic postala nekaj neizogibnega. Približno 53 odstotkov vseh obveznic ESG v letu 2024 so bile zelene obveznice. Hkrati se veča tudi izdaja trajnostnih obveznic, katerih delež je 33-odstoten.

V prihodnjih letih bo verjetno prišlo do stopnjevanja njihove rasti, a z diverzifikacijo, kot so izdaje obveznic s predponami spol (gender), družbene (social), voda (water) ali katastrofa (catastrophe).

Posebej zanimive so izdaje tako imenovanih obveznic katastrofe, ki jih najpogosteje izdajajo zavarovalnice in pozavarovalnice za zaščito pred tveganjem visokih škod zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so tajfuni, cunamiji, orkani in potresi.

Obstaja več izdaj obveznic za zaščito pred tajfuni na Japonskem ali orkani na Karibskih otokih. Takšne obveznice dajejo glede na povečano tveganje v povprečju precej večje donose kot navadne obveznice.

Tako je donos kalifornijske potresne obveznice okoli 13 odstotkov, medtem ko je donos državnih obveznic med dvema in šestimi odstotki. Seveda se za večjim donosom skriva večje tveganje kot pri državnih obveznicah, vendar večina prospektov teh obveznic vsebuje klavzule, kot so minimalne odškodnine in pogoji, kdaj se aktivira izplačilo imetnikom tovrstnih obveznic.

Prevedel in priredil Uroš Božin.