Fed v žepu predsednika? Ekonomist Kovač: To bi bila katastrofa!

Danes je za monetarno politiko ZDA težko pričakovani dan D. Po kar štiri letih zgodovinsko visokih obrestnih mer se namreč s skorajšnjo gotovostjo napoveduje rahljanje denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), saj so zadnji avgustovski podatki s trga dela ter zavirajoči inflacijski trend obetavni oziroma zreli za monetarni rez. Vsaj tako menijo analitiki in takšno odločitev pričakujejo tudi trgi.

A politiki v vse bolj kaotični predvolilni tekmi v ZDA imajo drugačne poglede. Medtem ko proti republikanskemu predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu letijo streli, je namreč ta svoje retorične izpade doslej že večkrat usmeril proti neodvisnosti Feda in strokovnosti njegovega predsednika Jeroma Powlla. Bivši predsednik je glede vpliva na denarno politiko pred nedavnim dejal, da "bi moral imeti predsednik pri tem vsaj besedo, to se mi zdi zelo pomembno".

"Tudi če ne misli resno oziroma bi si po morebitni zmagi premislil", pravi ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Mitja Kovač, "je že samo dejstvo, da nekdo to javno predlaga, šokantni precedens brez primere."

Obrestne mere: ko denar diktira politiki?

Razpoloženje na finančnih trgih v začetku tedna je bilo pred včerajšnjim začetkom dvodnevnega zasedanja odbora za odprti FOMC trg optimistično. Skorajda rekordne ponedeljkove vrednosti vodilnih indeksov S&P 500 in Dow Jones sta nakazali, da je danes pred Powllom le eno vprašanje. Ne sproščanje, da ali ne, ampak kvečjemu, za koliko bodo centralni bankirji pripravljeni zarezati v ključne obrestne mere – za 25 ali 50 bazičnih točk. Nekaj, kar bi po ocenah strokovnjakov utegnilo imeti ne samo znaten vpliv na kondicijo največja gospodarstva sveta, ampak tudi na predsedniške volitve, saj je ključni politični dogodek leta oddaljen manj kot dva meseca.

 

Zaradi tega se krepi navzkrižni retorični ogenj med Trumpom in Powllom o neodvisnosti monetarnih oblasti. Nekdanji predsednik namreč ne meni le, da bi monetarna politika utegnila vplivati na volilni izid, ampak da bi moral ta imeti celo večji vpliv na njeno izvajanje.

Nekaj, kar je po mnenju strokovnjakov bližnjica do zlorab; nemara celo recept za katastrofo, meni Kovač. A nekdanji predsednik populistično zatrjuje, da je do tega upravičen zaradi svojega ugleda veščega poslovneža. "Mislim, da imam boljši instinkt kot v številnih primerih ljudje, ki so v Fedu ali na položaju predsednika banke," je republikanec v začetku avgusta ošvrknil napovedano rahljanje, s katerim bi se potrdila ne samo smelost dosedanjega izvajanja monetarne politike Feda, ampak tudi ekonomsko upravljanje aktualne administracije predsednika Joeja Bidna.

"Njihovi centralni banki se je pravkar posrečil tako imenovani mehak pristanek," ozadje za Trumpove ideje povzema Kovač in dodaja, da je to "sam po sebi neverjeten dosežek."

Pandorina skrinjica

V kontekstu izvajanja pritiska na Fed, ki z rezom kaže na uspešnost doktrine 'bidenomike', s katero je demokratska administracija v času visokih cen energije, geopolitičnih trenj in napetosti v globalni trgovini uspela stabilizirati gospodarstvo, Trump pred demokratko Kamalo Harris opazno dominira zgolj z vidika upravljanja ekonomske politike. Saj raziskave Reuters in Ipsos kažejo, da je med predsedniškima kandidatoma minimalna razlika v območju statistične napake.

Zato je za Trumpa ključno, da v javnosti ohrani ugled, ki ga je pridobil s tem, da je ameriško gospodarstvo v času njegovega mandata imelo zgodovinsko robustno rast, kar volivci ocenjujejo kot njegovo največjo prednost, ugotavlja Wall Street Journal. "Fed je neodvisen organ in kot predsednica se ne bi nikoli vmešavala v (njegove) odločitve," se je na drugi strani od napovedi Trumpa minuli teden ogradila Harris.

Vešče, bi lahko zapisali, kajti krepitve vpliva predsednika na denarno politiko prvega gospodarstva sveta bi po oceni ekonomista Kovača pomenilo samo eno. "Odpiranje Pandorine skrinjice skušnjav politikov po vodenju monetarne politike je katastrofično," svari strokovnjak. Dodaja, da ima podobne vzgibe najbrž tudi domača politika, "a na vso srečo je naša centralna banka v Frankfurtu". "Temu se zahvalim vsako jutro," lakonično doda strokovnjak.

Dovolj je že namig

Predavatelj nadalje opozarja, da imajo lahko že "javno izraženi namigi neposredne in realne učinke, kakor uči vedenjska ekonomija". Od tod mimogrede tudi Trumpovi očitki Fedu, da je rahljanje denarne politike politično motivirano.

"Obrestne mere so zdaj zelo visoke in jim [Fedu] je težko. Vem, da želijo poskusiti [z zmanjšanjem obrestnih mer], morda bodo to narediill pred volitvami, čeprav vedo, da tega ne bi smeli narediti," je v intervjuju za avgustovski Bloomberg Businessweek Fedu očital republikanec.

Powell se je že večkrat javno zavezal, da ne bo dovolil, da bi politični pritiski vplivali na odločanje Feda. Ta je sicer že od administracije nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja konec sedemdesetih let v svojih odločitvah neodvisen, saj zasleduje dvojni cilj največje možne zaposlenosti ob cenovni stabilnosti. Zato in zaradi negativnih vplivov na finančne trge ter gospodarstvo se predsedniki tradicionalno upirajo skušnjavi, da bi javno kritizirali ameriško centralno banko glede določanja obrestnih mer, meni stroka.

Voda na kitajski mlin?

Kovač takšno ureditev zagovarja tudi s stališča geopolitike in posledično geoekonomije. "Takšno potencialno vmešavanje bi lahko imelo za ZDA katastrofalne posledice, saj je moč dolarja in njegova vloga kot rezervne svetovne valute med drugim posledica neodvisnosti Feda", namere postavlja v širši kontekst.

Spomnimo, da si zlasti Kitajska v okviru svoje globalne ekonomskoinfrastrukturne pobude pasu in ceste ter skupine Brics prizadeva za uveljavitev juana v mednarodni trgovini. Ne nazadnje je njena dedolarizacija eden glavnih ciljev Bricsa, kjer vse večjo pobudo prevzema prav Ljudska republika in čigar prihodnje srečanje bo konec oktobra v ruskem Kazanu. Ironično bi bilo, da bi h krepitvi mednarodne vloge Kitajske in njene nacionalne valute pripomogel kandidat, ki ob zmagi napoveduje zaostrovanje trgovinske politike in dvig carin na kitajske uvozne izdelke.

"Dolar bo ostal svetovna rezervna valuta," je v začetku septembra na predvolilnem zborovanju v Wisconsinu obljubil Trump in dodal, da ob zmagi državam ne bo dopustil, da zapustijo dolarsko trgovino. Če pa že, naj se pripravijo na uvedbo 100-odsotnih carin, navaja South China Morining Post.

Kovač poudarja, da je neodvisnost dolarja pomemben element zaupanja in njegovega prevladujočega položaja. "Na finančnih trgih je to eden od razlogov, da večina svetovne trgovine še vedno poteka v dolarjih in da tega mesta ne more prevzeti kitajski renminbi [juan]," o širših posledicah spremembe položaja neodvisnega Feda razmišlja ekonomist.

Podatki Banke za mednarodne poravnave sicer kažejo, da v dolarjih poteka skoraj 90 odstotkov deviznih transakcij, obenem pa ta zavzema 85 odstotkov transakcij na terminskih trgih. V dolarjih je prav tako denominirana polovica svetovne trgovine in tri četrtine azijsko-pacifiške trgovine.

Ogroženi temelji ZDA

Toda trenutna politična situacija v ZDA je zaradi volitev specifična, polemika pa vse bolj naelektrena. Če bo Fed prehitro popustil uzde monetarne politike, s tem centralna banka tvega, da se bo inflacija, ki se v zadnjem času spušča proti dvoodstotnemu cilju, utrdila. Če se na drugi strani odloči za prepočasno sproščanje, pa lahko povzroči nepotrebno gospodarsko škodo.

Analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković je zapisal, da razmere na odpornem trgu dela Fedu "dajejo prostor, da ta začne postopoma zniževati obrestne mere, s čimer pa ne bi zadušil gospodarstva". Po njegovem mnenju bo Fed posegel po rezu 25 bazičnih točk, medtem ko bo polovični točkovni rez skoraj gotovo "sledil do konca leta".

To potrjujejo tudi Powllovi javni nastopi. "Smer potovanja je jasna, čas in hitrost znižanja obrestnih mer pa bosta odvisna od prejetih podatkov, razvijajočih se obetov in ravnovesja tveganj," je po poročanju Bloomberga na nedavnem letnem srečanju Feda v Jackson Holu v Wyomingu poudaril Powell.

Če bi bilo kakor koli drugače, sklene Kovač, bi to vodilo v "spodkopavanje neodvisnosti Feda in posledično ogrozilo same temelje ZDA".