Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz meni, da so ZDA postale "strašljiv kraj za vlaganje". Razlog za presenetljivo svarilo glede naložb v največje in najbolj likvidne trge na svetu je ekonomska politika Donalda Trumpa, je v pogovoru za Guardian dejal slavni ekonomist.
Carine so dvorezen meč, pravi Stiglitz: na eni strani z blagovno draginjo spodbujajo inflacijo, na drugi pa agresivni ameriški protekcionizem sproža strahove in dvome, ki visijo nad gospodarstvom. V teh razmerah, je strokovnjak dejal na začetku Trumpovega mandata, bo imela ameriška centralna banka Fed izjemno težek mandat.
Še zlasti če bo izgubila avtonomijo, upravljala pa jo bo Bela hiša. Prav to – podrejanje monetarne oblasti, ki bi prešla v roke izvršilne – je namreč namera Trumpa pri njegovem stopnjujočem pritisku na neodvisno institucijo in njenega predsednika Jeroma Powlla.
Preberi še
Ključni sklepi z letne konference v Jackson Holu
Predsednik Feda Jerome Powell meni, da je banka verjetno na dobri poti, da septembra zniža obresti.
24.08.2025
Kaj Wall Streetu prinaša napoved septembrskega reza?
Analitiki pred septembrom svarijo, da bo do takrat objavljenih še nekaj pomembnih podatkov.
23.08.2025
Borzni pregled: Borze lahko reši le Powell
Ali krepitev odprodaje delnic tehnoloških podjetij napoveduje razprodajo?
21.08.2025
S&P 500 tone že četrti dan zapored. Je čas za nakupe?
Nvidia v dveh dneh ob pet odstotkov, delnica Palantirja v šestih dneh ob petino vrednosti.
20.08.2025
Točka preloma
Čeprav se je politični pritisk na Fed in predsednika osebno stopnjeval kmalu po nastopu drugega Trumpovega mandata, ko ga je ta večkrat zaničljivo razglasil za ''vedno prepoznega'' in ''zelo neumno osebo'', se je ta začel že v času Trumpa 1.0. "Sklepam posle, Fed pa mi pri tem prav nič ne pomaga. Nisem zadovoljen z njim in s svojo izbiro," je novembra 2018 v zvezi z vodstvom Feda, ki ga je izbral sam, dejal predsednik.
"Medtem ko Powell gleda makroekonomske kazalce, administracija razmišlja z drugačno, mnogo bolj sistemsko logiko," o navzkrižjih monetarne in izvršilne politike pravi upravljavec premoženja pri borzni hiši Ilirika, Lojze Kozole. Trump se namreč ne strinja s podatkovno odvisnim pristopom uravnavanja denarne politike, zato je v zadnjih sedmih mesecih poskušal oslabiti neodvisnost Feda, da bi ga prisilil v agresivne obrestne reze.
"Prav tu nastaja napetost, centralna banka stremi k dolgoročni stabilnosti, politika pa k hitrejšim rezultatom, saj je globalna konkurenca na najvišji ravni," meni Kozole.
"Pri nas je na žalost ta praksa nastavljanja poslušnih ljudi tako v levih kot desnih vladah postala popolnoma običajna praksa," je kritičen ekonomist Mitja Kovač. "Rezultati tega se ne nazadnje kažejo v naši ekonomski sliki," še sklene ekonomist.
ZDA so ob zlagoma naraščajoči inflaciji in trgu dela, za katerega so pri Wall Street Journalu zapisali, da je v stanju nizke rasti zaposlovanja in hkratne zadržanosti delodajalcev do odpuščanja (low-hire, low-fire), na točki preloma. Že manjši premik v smeri odpuščanja bi lahko sprožil širši trend in gospodarstvo pahnil v trdovratno stagflacijo – stanje okrepljene inflacije brez rasti. Čeprav nazadnje triodstotna, ta v 2025 ni tako prepričljiva kot prej. BDP se je v drugem četrtletju povečal za tri odstotke na letni ravni, a gospodarska rast je v prvi polovici leta znašala povprečno 1,25 odstotka, kar je za odstotek manj kot v letu 2024.
Da bi preprečili ohlajanje in spodbudili potrošnjo, katere rast je bila v prvih dveh kvartalih pičla, bi moral Fed po mnenju administracije delovati proaktivno. To pa v Trumpovem svetu pomeni drastično nižanje obrestne mere ne glede na občutljivo stanje na trgu dela.
Te bi poleg rasti BDP razbremenile še servisiranje naraščajočega ameriškega dolga, ki naj bi – skupaj s primanjkljajem – po sprejetju 'velikega, čudovitega zakona' v prihodnje še narasel. Da bi to spodbodlo že tako (pre)visoko inflacijo, predsednika, kot kaže, ne skrbi.
"Temeljni postulat vsake resne ekonomije je, da je fiskalna politika v pristojnosti vlade, monetarna pa v pristojnosti centralne banke, ki je ločena in neodvisna," o razmerju in razmejitvah pristojnosti pravi ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.
"Inflacija je monetarni fenomen, zato vsaka centralna banka skrbno tehta, za koliko bo, če sploh, znižala ali zvišala obrestno mero, pri čemer upošteva morebitno ohlajanje oziroma pregrevanje gospodarstva ter inflacijske pritiske," logiko odločanja emisijske banke pojasnjuje strokovnjak.
Powell je na nedavnem simpoziju v Jackson Holu sicer bolj ali manj potrdil četrtinsko septembrsko znižanje obrestne mere, pri tem pa – tako kot doslej – zavrnil namige o vdajanju Trumpovemu pritisku. Vendar pozivi finančnega ministra Scotta Bessenta kažejo, da si administracija že na septembrskem zasedanju centralnih bankirjev želi 50-točkovni oziroma jumbo rez.
Odpustiti 'prepoznega' Powlla
Poleg javne kritike in pritiskov poskuša Trump svoj pogled vodenja Feda uveljaviti s kadrovskimi menjavami. K odstopu je pozval Powlla, medtem ko išče načine, kako bi ga lahko odpustil še pred majem, ko mu poteče mandat. To mu preprečuje zakonodaja varovalk, saj tega ne more storiti brez odobritve kongresa. Toda v znak predsednikove zavezanosti sistematičnemu onemogočanju avtonomije institucije je svojo pozornost usmeril na druge člane sveta guvernerjev Feda, da bi jih prisilil k odhodu.
Svet ima sedem sedežev in vsi člani glasujejo na vsakokratnem zasedanju skupaj z rotirajočo skupino predsednikov 12 regionalnih bank. Trump je doslej že imenoval enega guvernerja, potem ko je Adriana Kugler avgusta predčasno zapustila svoje mesto. Na njeno mesto je predlagal svojega ekonomskega svetovalca Stephena Mirana.
"Temeljni postulat vsake resne ekonomije je, da je fiskalna politika v pristojnosti vlade, monetarna pa v pristojnosti centralne banke, ki je ločena in neodvisna," o razmerju in razmejitvah pristojnosti pravi ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.
Tik pred začetkom konference bankirjev v Wyomingu si je Trump izbral novo tarčo. Zaradi suma hipotekarne goljufije je predsednik napovedal, da bo odpustil guvernerko Liso Cook, če odpovedi ne bo podala sama. To možnost je Cook zavrnila, zato ni jasno, kako naj bi Trump izsilil njeno zamenjavo, saj mu zakon o Fedu to dovoljuje le v primeru poklicne malomarnosti ali zlorabe položaja.
Danes pa je Trump napovedal njeno odpustitev, Cook pa uporabo pravnih sredstev proti predsednikovi odločitvi, ki jo je njen odvetnik označil za "verjetno nezakonito".
Da Trumpove kadrovske rošade že povzročajo težave v delovanju Feda, je pokazalo julijsko zasedanje, ko dva člana sveta nista podprla odločitve o zadržanju obrestne mere. Številni opazovalci so to potezo označili za politično, in ne ekonomsko motivirano, dejstvo pa je, da se tak razdor ni zgodil že vse od 90. let prejšnjega stoletja.
"Fed je do zdaj veljal za sinonim za neodvisno institucijo, katere odločitve so vedno temeljile na analizah in znanstveni rigoroznosti," meni ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Mitja Kovač. "Takšno poseganje v neodvisne institucije je zelo nevarno in ima lahko katastrofalne posledice za zaupanje v ameriški dolar pa tudi za njegov položaj svetovne rezervne valute," pred širšimi posledicami za ameriško valutno in ekonomsko hegemonijo svari ekonomist.
Trumpova vizija
Trenutno ima Trump dva zaveznika v sedemčlanskem svetu guvernerjev Fed. Z dodatnima dvema kandidatoma, vključno z novim predsednikom spomladi, bi lahko pridobili večino, ki bi lahko temeljito preoblikovala celoten sistem delovanja Feda.
"Kdor misli, da je debata glede guvernerskih položajev o obrestnih merah, se moti," meni Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy, ki pripravlja geopolitične in makroekonomske napovedi za institucionalne vlagatelje in odločevalce. "S tem ko Trump in Bessent menjata guvernerje, želita Fed preoblikovati v dinamičnega partnerja v gospodarski politiki in spremeniti institucijo, ki jo vidita kot inertno in kratkovidno, osredotočeno na podrobnosti dvojnega mandata (inflacije in trga dela, op. p.) v škodo njenega osnovnega namena," pojasnjuje paradigmatski zasuk Fedove vloge, ki si ga zamišlja Trump.
"S tem ko Trump in Bessent menjata guvernerje, želita Fed preoblikovati v dinamičnega partnerja v gospodarski politiki in spremeniti institucijo, ki jo vidita kot inertno in kratkovidno, osredotočeno na podrobnosti dvojnega mandata (inflacije in trga dela, op. p.) v škodo njenega osnovnega namena," pojasnjuje Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy.
Analitik pravi, da v tem primeru avtonomija Feda ne bi bila ogrožena, saj bi to vplivalo le na izvajanje monetarne politike v praksi. Trump od Feda hoče bolj prilagodljivo politiko v korist čim hitrejšemu doseganju oprijemljivih (gospodarskih) rezultatov, pojasnjuje. "Po moji oceni bodo trgi tak pristop verjetno podprli, ko bodo uvideli, da je to mogoče doseči brez poseganja v neodvisnost Feda," napoveduje.
Nevaren precedens
Vendar pa Kovač svari pred širšimi posledicami Trumpovega načrta, ki pomeni tveganje za delovanje globalnega finančnega sistema, saj "izvaja izjemne pritiske tudi na preostale centralne banke, da bi v nasprotju z lastnimi ocenami in smiselno ekonomsko politiko začele rezati obrestne mere po nareku vsakokratne oblasti". To bi bil izjemno slab precedens, pravi, saj daje izjemno slab signal preostalim demokratičnim državam.
Kot negativen vzorčni primer brisanja razmejitev izpostavlja Slovenijo. "Pri nas je na žalost ta praksa nastavljanja poslušnih ljudi tako v levih kot desnih vladah postala popolnoma običajna praksa," je kritičen. "Rezultati tega se ne nazadnje kažejo v naši ekonomski sliki," še sklene ekonomist.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...