Iranski učinek: Radikalizacija republikancev, skok podore Trumpu, vojna lahko traja

Danes bosta v ZDA na sporedu dva dogodka – eden ekonomski, drugi politični -, ki bosta podala prvi resen odčitek tega, kako se administracija Donalda Trumpa spoprijema s posledicami vojne, ki ne poteka po načrtih. Čeprav bo centralna banka Fed najverjetneje obrestne mere pustila na trenutnih nivojih, se prvi mož zveznih rezerv Jerome Powell zagotovo ne bo mogel izogniti vprašanjem o vplivu naraščajočih cen energije na bodoča inflacijska gibanja ter kadrovskem viharju, ki že vrsto mesecev pretresa institucijo na račun spopada med predsednikoma banke in države.

V današnjem merjenju razpoloženja na Wall Streetu, ki ga je objavila ameriška televizijska mreža CNN, je bilo zanimivo videti, da kljub temu, da 99 odstotkov vprašanih akterjev na trgu še naprej ne pričakuje sprememb v monetarni politiki ZDA, preostali odstotek vprašanih po novem meni, da je že napočil čas za preventivni boj z inflacijo v obliki dviga obrestnih mer za četrtino odstotne točke.

Če se je še do nedavnega zdelo, da bo Trumpu z nemogočo carinsko vojno uspelo nemogoče, to je mehak pristanek gospodarstva, pa vse daljša vojna z Iranom, ki blokira Hormuško ožino in tako s pomočjo asimetričnega bojevanja poskuša ekonomsko izsiliti nasprotnika v prenehanje napadov, to možnost zmanjšuje.

Prav danes je sicer finančne trge na drugi strani Atlantika neprijetno presenetil podatek o indeksu cen proizvajalcev PPI, ki je februarja, po januarskem upadu na 0,5 odstotno rast, nepričakovano poskočil za 0,7 odstotka. Še bolj kot sam podatek pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da gre za odčitek pred začetkom ameriško-izraelske vojne z Iranom, kar pomeni, da ta ne zajema podivjanih cen energije, zlasti surove nafte in plina.

 

V negotovem ozračju, kjer Trumpovih nekonsistentnih izjav o vojni, napovedih članov izraelske vlade, da ne odstopajo od lova na člane militaristične teokracije v Teheranu, predvsem pa njena dosedanja eskalacija, prav nič ne kažejo na hiter konec, bo zanimivo poslušati, kako centralni bankirji vidijo njen vpliv na rast BDP-ja, brezposelnost ter inflacijo.

Vztrajanje Feda, da monetarno politiko usmerja glede na trdne in objektivne kazalnike iz gospodarstva, v kontekstu pred nedavnim sprožene iranske vojne, ki sicer v globalnem gospodarstvu in trgovini že pušča oprijemljive negativne posledice, utegne podati popačeno sliko.

Neprijetna, a neizogibna vprašanja

Poleg vojne in njenem vplivu na prvo ekonomijo sveta bo Powllu zanimivo prisluhniti tudi glede političnih tem, povezanih s Fedom. Prvi mož bankirjev bo namreč danes pred novinarje stopil prvič, odkar je ameriško sodstvo blokiralo preiskavo pravosodnega ministrstva o tem, ali je predsednik zveznih rezerv krivo pričal pred kongresom.

Prav tako pa gre za njegov prvi javni nastop, v katerem se ne bo mogel izogniti novinarskim vprašanjem o tem, ali namerava po maju ostati v Fedu, potem ko je Trump na funkcijo predsednika nominiral lojalista Kevina Warsha.

 

Gabbard - kanarček v Trumpovem Maga rudniku

Povsem druga oblika spopada, ki ima lahko preko trajanja iranske vojne še kako velike posledice za ameriško gospodarstvo, se prav tako danes napoveduje na Kapitolu. Pred člane Posebnega odbora senata za obveščevalne dejavnosti bo stopila direktorica obveščevalnih dejavnosti in vidna članica gibanja Maga v Trumpovem ožjem krogu Tulsi Gabbard.

Tudi njeno današnje pričanje je tesno povezano z vojno v Iranu ter njeno legitimnostjo in posledično podporo med ameriškimi volivci pred kritičnimi vmesnimi volitvami. Gabbard se je namreč po včerajšnjem odstopu vodje ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta, ki je krivdo za vojno pripisal Izraelu oziroma njegovemu lobiju v predsedniški administraciji, znašla pod naraščajočim pritiskom.

Tudi Gabbard podobno kot Kent dvomi v upravičenost vojne z Iranom, prav tako pa je ideološko gledano zagovornica protiintervencionistične zunanje politike ZDA; tabora Maga v ozkem krogu predsednika Trumpa, ki se ne strinja z vojno v Iranu, in z vsakim dnem izgublja vpliv. Zato Kentov odstop sproža vprašanja, koliko časa bo Gabbard še služila Trumpu. Če bi se morala posloviti, bi to bil prvi večji znak razkola v Trumpovi administraciji okoli iranske vojne, ki bi nemara sprožil učinek padanja ostalih vidnejših figur okoli predsednika; med njimi tudi drugega velikega zagovornika izolacionizma, podpredsednika JD Vanca.

Odkar sta ZDA in Izrael napadla Iran, je Gabbard večinoma molčala, vendar pa je bila že lani poleti izključena iz načrtovanja napadov na iranske jedrske objekte. "Tako Kent kot Gabbard imata vedno manjši vpliv," je za Politico dejal eden od republikancev v predstavniškem domu. "Odrinjena sta na stranski tir."

'Velika zadrega'

Da ima Trump "veliko zadrego" z vojno, meni tudi politolog s fakultete za družbene vede Tomaž Deželan. "Trenutno najbolj z dvigom cen energentov, ki je posledica vojne z Iranom, v katero ga je po navedbah sedaj bivšega direktorja protiterorističnega centra Joeja Kenta, potegnil Izrael."

Trump se od začetka vojne sooča z naraščajočo javno kritiko vidnih osebnosti jedra gibanja Maga, vključno z nekdanjim voditeljem Fox News Tuckerjem Carlsonom, Megyn Kelly, še eno nekdanjo osebnostjo Fox News, in Joejem Roganom, podkasterjem, ki je imel ključno vlogo pri tem, da je Trump zbral zajetno podporo na volitvah leta 2024.

Tako je včeraj Marjorie Taylor Greene, nekdanja kongresnica iz Georgie in Trumpova nekdanja zaveznica, ki nasprotuje vojni, na omrežju X zapisala: "Joe Kent je VELIK AMERIŠKI JUNAK. Bog ga blagoslovi in ​​varuj!"

Deželan meni, da ima gibanje zaradi razhajajočih stališč njenih vidnih osebnosti resen problem. "Maga ima težave, saj je vse bolj nekonsistentna in se, kljub opozorilom Bannona, Carlsona, Rogana, odmika od ciljev agende America First." 

Kljub razkolu okoli vojne z Iranom, pa javnomnenjske ankete kažejo, da so množice podpornikov skrajnega gibanja kot tudi strankarski republikanci še naprej izjemno zvesti tako Trumpu kot tudi njegovi intervencionistični politiki. Zadnja anketa mreže NBC namreč kaže, da 54 odstotkov republikancev podpira vojno z Iranom, medtem ko je ta med pripadniki Maga celo 90-odstotna. Vojni z Iranom, za katerega je Kent včeraj zatrdil, da ZDA ni predstavljal nobene grožnje, paradoksalno nasprotuje le 5 odstotkov Maga privržencev.

Zanimiv je ne nazadnje tudi podatek, da se je od novembra 2024 povečal odstotek republikancev, ki se identificirajo kot privrženci skrajno desnega gibanja. Če je bil takratni delež 28-odstoten, je ta zdaj nepričakovano narasel na 30 odstotkov. To pomeni, da se republikanska stranka po eni strani radikalizira, gibanje Maga pa svoja do vojne skrajno odklonilna stališča prilagaja potrebam Donalda Trumpa.

Tako ima predsednik tudi v primeru negativnega vpliva vojne na gospodarstvo in blaginjo Američanov za njeno eskalacijo še naprej trdno oporo v republikanskem taboru.