Analitik Bloomberg Adria pričakuje, da bo ECB še pred sestankom ameriške centralne banke (FED) še drugič zarezala v ključne obrestne mere. Čez lužo govorijo celo o jumbo rezu.
Evropska centralna banka (ECB) utegne 12. septembra spremeniti ključne obrestne mere. Poznavalci s trga ocenjujejo, da ni razlogov za odlašanje, in tako pričakujejo novo znižanje depozitne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka, saj se inflacija umirja (avgusta se je spustila na 2,2 odstotka), upočasnila pa se je tudi rast plač.
Septembrski rez bi bil po junijskem drugi letos, medtem ko so se pred tem nazadnje znižale leta 2019. A pričakovanja trgov se tu še ne ustavijo. Ocenjujejo namreč, da bi ECB morala v obrestne mere poseči še enkrat letos, in sicer so mnenja, da bi se zadnji letošnji rez moral zgoditi decembra.
Preberi še
Addiko Bank: ECB začasno zaustavila glasovalne pravice za Alta Pay in Diplomat Pay
Začasna odvzem glasovalnih pravic bo veljal za vse nadaljnje delnice, ki jih pridobita oba vlagatelja.
14.08.2024
Powell: Digitalni dolar ni v pristojnosti Feda, o tem ne razmišljamo
Predsednik Fed Jerome Powell je jasen: O digitalni valuti sploh ne razmišljamo.
01.08.2024
Oblikovalci politike ECB želijo več podatkov – veliko jih bo ta teden
Ta teden bodo objavljeni tudi podatki o gospodarski rasti v drugem četrtletju.
29.07.2024
Kako nizko bi se lahko do konca leta spustil euribor?
Povprečne fiksne obrestne mere za nova stanovanjska posojila so bile v Sloveniji maja najnižje po decembru 2022.
26.07.2024
Blažeković: Rez bo
Tudi analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković je prepričan, da se bo ta teden rez za 25 bazičnih točk zgodil. Pričakuje tudi zmanjšanje razhajanja med ključnimi obrestnimi merami. "Inflacija drsi proti dvema odstotkoma na letni ravni, medtem ko se proizvodne cene še naprej nižajo, kar bi se moralo prenesti na nižje cene za potrošnike, ob še nižjimi cenami nafte na globalnem trgu. Indeks zaupanja menedžerjev v segmentu proizvodnje so pod 50, medtem ko storitveni sektor še ostaja nad 50," pojasni še okoliščine.
Analitik napoveduje tudi zmanjšanje razhajanja med referenčnimi obrestnimi merami, kar je po njegovih besedah skladno z odločitvijo iz marca letos, cilj pa je stabilizacija in zmanjšanje volatilnost na trgu denarja. "Še vedno obstaja visok presežek likvidnosti, okoli tri milijarde evrov v evroobmočju, z majhno potrebo zadolževanja poslovnih bank pri ECB," pojasnjuje. Nadaljuje, da do konca leta pričakujejo še eno rezanje obrestnih mer za 25 baznih točk, ob upočasnjevanju rasti inflacije in ugodno gibanje cene obveznic.
Napoveduje tudi nižanje referenčne obrestne mere euribor, ki se bo po njegovem mnenju do konca leta spustila na tri odstotke. To pomeni, da bo 0,45 odstotne točke niže, kot je danes, kar pa pomeni nižje stroške financiranja podjetij in prebivalstva pri posojilih, vezanih na euribor.
"Jumbo" rez čez lužo?
Če se bodo pričakovanja uresničila, bo ECB v obrestne mere zarezala letos trikrat, medtem ko ameriška centralna banka (FED) do danes še ni posegla v obrestne mere. A zdi se, da so obdobju visokih obrestnih mer čez lužo šteti dnevi. Trg pričakuje, da bo Fed 18. septembra končno znižal obrestno mero. V zadnjem času nekateri celo menijo, da bi rez lahko bil ne samo za 25 bazičnih točk, temveč za dvakrat toliko.
Nekateri analitiki zagovarjajo "jumbo" korak nižanja v ZDA, medtem pa drugi svarijo, da to utegne poslati napačen signal trgom.
Članek je bil ob 15.30 dopolnjen z izjavo analitika Bloomberg Adria Mihaela Blažekovića.