Vrh Brics: V Južni Afriki se piše alternativna prihodnost

V Južni Afriki se danes začenja 15. vrh skupine držav Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Zasedanje bo trajalo do 24. avgusta. Gre za prvo srečanje v živo po izbruhu covida. 

Skupaj z ruskim zunanjim ministrom, ki bo zaradi tiralice Mednarodnega kazenskega sodišča nadomeščal predsednika Vladimirja Putina, se vrha udeležujejo južnoafriški predsednik in gostitelj Cyril Ramaphosa, brazilski predsednik Lula da Silva, indijski premier Narendra Modi in seveda predsednik gospodarsko, vojaško in tudi politično najmočnejše članice skupine Kitajske Xi Jinping.

Čeprav uradne agende skupina ob svojih srečanjih ni razkrila, so naši sogovorniki, s katerimi smo si v uredništvu Bloomberg Adria ogledali različne vidike grupacije, izpostavili nekaj najverjetnejših tem.  

 

Prevlada Zahoda 

"Koncept prevlade Zahoda, ki ga spodbujajo Združene države in njim podrejene države, ne zagotavlja skladnega razvoja vsega človeštva," je v nedavnem intervjuju, objavljenem na straneh ruskega zunanjega ministrstva, dejal prvi mož ruske diplomacije Sergej Lavrov. "Upreti se moramo nenehnim prizadevanjem zahodne manjšine za vojaško, politično, finančno in gospodarsko ekspanzijo ter premoč," je bil glede nadaljnje usmeritve držav, ki se ne uvrščajo v zahodni blok, še odločen zunanji minister Ruske federacije. Njegove kritične besede na račun ZDA in njenih zaveznikov, ki so povezani v številne multilateralne organizacije, kakršen je zlasti klub najrazvitejših G7, bi zlahka odslovili kot propagando revanšistične sile.

Vendar bi bil prav takšen odziv voda na mlin ruskim kritikam in očitkom na račun zahodnih držav. Čeprav prihajajo iz ust najvišjih predstavnikov države, ki si z nezakonito invazijo že več kot poldrugo leto poskuša prisvojiti ukrajinska ozemlja, te povzemajo številne zamere držav v razvoju do razvitega sveta. Prav to je med drugim tudi glavni razlog, da je leta 2009 zaživela ideja o klubu držav v razvoju Bric oziroma Brics, ki z današnjim dnem v južnoafriški prestolnici začenja doslej najpomembnejše srečanje članic.

Prelomna širitev, ki deli članice

Med vsemi vidiki zasedanja v Johannesburgu je pri vrhu vsekakor vprašanje širitve, ki bi lahko skupino pomembno okrepilo, a jo obenem tudi pomembno razdvaja. Zanimanje za članstvo je po poročanju Bloomberga pokazalo 23 drugih držav, med katerimi so, če jih omenimo le nekaj, Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran in Združeni Arabski Emirati (ZAE). Kateri od teh bo Brics odprl vrata, je veliko vprašanje, saj bo izbira nove pristopne članice (ali članic) posreden signal, kdo oziroma katera država v skupini prevzema dominantno vlogo.

"Z vstopom Savdske Arabije, Irana, ZAE in Argentine ter drugih bi največ pridobila Kitajska, saj imata na primer Savdska Arabija in zlasti Iran bistveno vlogo v strateškem kitajskem projektu, pobudi pasu in ceste," o preurejanju razmerja sil, ki bi ga prinesla morebitna širitev razmišlja strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc.

Zato je razumljivo, da nad širitvijo niso navdušene druge članice, predvsem Indija, ki je pomembna kitajska tekmica v regiji, in pa Brazilija, ki ima svoje interese in ambicije  v južnoameriški regiji. Medtem ko je Ramaphosa v nedeljo tik pred začetkom srečanja v javnem televizijskem nastopu le pozdravil širitev skupine, češ da "razširjena skupina Brics predstavljala raznoliko skupino držav, katerih skupna želja je bolj uravnotežen svetovni red".   

"Neizogibno je, da bosta ob večjem članstvu moč in vpliv neenakomerno porazdeljena med državami," o tem kritičnem vidiku vrha razmišlja Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose v Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Pričakovati je, da se bo v primeru novih članic, ne glede na to, katere bodo, moč Kitajske še povečala, položaj in moč drugih držav pa oslabil," meni. Dodaja, da je ključno vprašanje, ali bodo razlike v interesih glede širitve večje kot skupni interesi glede krepitve mednarodne vloge Brics in potencialne dedolarizacije medsebojne trgovine.  

Oblikovanje skupne valute in dedolarizacija medsebojne trgovine

Organizacija, ki ji je pred 22 leti iz akronima ime nadel ekonomist Jim O'Neill, lastno alternativo Zahodu opredeljuje kot revizijo ureditve, ki opredeljuje značaj sodobnega sveta. V tem pogledu igrajo pomembno vlogo tudi gospodarstvo in spremljajoči finančni sistemi.

Z vojno v Ukrajini in naraščajočo inflacijo v zahodnih državah se nerazvite države soočajo z vse višjimi stroški servisiranja svojega dolga, ki je večinoma denominiran v ameriških dolarjih. Že tako znatna nenaklonjenost držav v razvoju do ZDA se z dvigovanjem obrestnih mer in uporabo ameriške valute kot orožja proti ruski invaziji na Ukrajino zgolj stopnjuje. Na drugi strani pa narašča potreba in želja po finančni neodvisnosti od dolarske dominance. Skupna valuta držav Brics ali vsaj odpravljanje dolarja kot osrednjega plačilnega sredstva znotraj skupine je zato razumljivo tudi pri vrhu tokratnega srečanja.    

Profesor ekonomije z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Mitja Kovač je glede finančno-gospodarskih ciljev skupine, ki pomeni dobrih 31 odstotkov svetovnega BDP, skeptičen, saj meni, da gre "bolj za geopolitično kot pa trgovinsko strategijo". "Četudi Brics začne medsebojno trgovati v juanih, bodo vse druge države na svetu težko sprejele takšno zamenjavo ali pa našle druge izvedljive zamenjave za ameriški dolar, valuto, ki je desetletja prevladovala v svetovni trgovini," o prevladi dolarja in primernosti kitajskega juana za skupno valuto držav Brics meni ekonomist.

"Skupna valuta ni realna ideja v obdobju do 10 let," pa ugotavlja predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mojmir Mrak. Meni, da ideja ni izvedljiva, ker sta Kitajska in Indija ne samo politično, ampak predvsem ekonomski dominanti skupine. Medtem ko sta Rusija in Južna Afrika od leta 2013 imeli manj kot enoodstotno rast, sta Kitajska in Indija rasli šestodstotno. Kitajska poleg tega ustvari skoraj 70 odstotkov gospodarskega proizvoda skupine, kar dodatno povečuje gospodarsko (in posledično vpliv) neravnovesje skupine.

"Govoriti, da so države skupna gospodarska enotna skupina, je bistveno ambiciozno, saj so med njimi znatne razlike," meni Mrak. Vlogo skupne valute bi lahko prevzel juan, dodaja poznavalec, vendar bi se Peking ob temu moral odpovedati strogemu nadzoru nad valuto, česar pa zaradi narave režima ne bo storil.

Ukrajinska vojna in globalni jug

Oblikovanje drugačne svetovne ureditve v očeh skupine Brics ni nujno uperjeno proti sedanji, saj gre predvsem za alternativno. Čeprav zlasti ruska stran zaradi neoimperalističnih teženj predsednika Putina poskuša svoj vpliv v skupini izrabiti za podporo invaziji na Ukrajino, s katero naj bi ta država izzivala obstoječo ameriško hegemonijo, so razmerja in interesi v skupini bistveno bolj raznoliki ter parcialni.

"Rusija je oslabljena in je postala mlajši partner znotraj skupine," o usihajočem vplivu Rusije meni Mrak. Države članice niso obsodile invazije, saj za vojno (to velja predvsem za Kitajsko) bolj krivijo Zahod oziroma Nato in njegovo širitev na vzhod kot pa ekspanizonistične težnje Rusije. Glede tega so bolj ali manj enotne, saj je samo Brazilija februarja glasovala za resolucijo Združenih narodov, ki je pozivala h končanju konflikta in zahtevala umik Rusije. Kitajska, Indija in Južna Afrika so se pri tem vzdržale. Lula je dejal, da želi, da bi blok pomagal pri vzpostavitvi miru, Južnoafriška republika pa vodi afriško pobudo za končanje spopadov.

"Navidezno večji vpliv držav globalnega juga v mednarodnem sistemu je predvsem posledica spremenjenih geopolitičnih razmerij in ponovne delitve sveta na vzhod–zahod oziroma sever–jug, in ne toliko dejanske (večje) moči teh držav," o dejstvu, da je na srečanje povabljenih več kot 60 držav, ki pripadajo tako imenovanemu globalnemu jugu, meni Požgan.

"Povabilo tem državam na zasedanje skupine Brics je predvsem strateška poteza, s katero bi te države s članstvom oddaljili od zahodnih institucij in jih v večji meri naredili (ekonomsko, pa tudi politično) odvisne od najvplivnejših držav Brics, predvsem Kitajske," o ozadju prizadevanj za vključitev držav globalnega juga še navaja strokovnjak za mednarodne odnose.    

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar