Ameriški trg dela kot semafor za Fed

Ameriški trg dela in z njim povezana statistika je že nekaj tednov najbolj vroč in indikativen podatek o zdravstvenem stanju prve ekonomije sveta. Od odčitkov (včeraj o prirastu delovnih mest, danes o plačah) pa ni odvisno samo razpoloženje vlagateljev na finančnih trgih, ampak jih pozorno spremljajo tudi bankirji emisijske banke Federal Reserve.

Kaj bo povedala statistika?

Včerajšnji podatek o slabotnem prirastu delovnih mest v ZDA je delniške trge onkraj Atlantika vznemiril, današnji podatek o plačah pa jih bo verjetno še bolj. Vsaj če gre sklepati po nedavni mini korekciji v začetku avgusta. Svetla točka majavosti ameriškega gospodarstva je pač ta, da tako narašča verjetnost, da bodo centralni bankirji 17. oziroma 18. septembra posegli po rahljanju monetarne politike. Vrednost dolarja se je namreč po včerajšnji novici o ohlajanju trgu dela znižala, navaja Bloomberg, prav tako so izgubljali glavni indeksi, zdrsnile so tudi terminske pogodbe na delnice ameriških podjetij.

Bloombergovi analitiki menijo, da bi slabši rezultati o plačah od pričakovanih spodbudili Fed, da po naslednjem zasedanju obrestno mero zbije celo za 50 bazičnih točk. Večina valut azijskih držav - na čelu z jenom - pa se je v nasprotju z dolarjem okrepila. Gibanja vrednosti delnic na azijskih borzah so bila danes zjutraj brez enotne smeri, medtem ko je bilo trgovanje z delnicami v Hongkongu ustavljeno zaradi prihajajočega supertajfuna Yagi.

Nasedli rešilni načrt kitajske partije

Bolje, da je tako, bi zapisali ciniki, kajti Kitajska tudi skoraj mesec po koncu težko pričakovanega tretjega plenuma, na katerem je tamkajšnja komunistična partija opredelila cilje in načine, kako doseči zastavljeno petodstotno gospodarsko rast do izteka leta ne kaže bistvenih znakov reševanja osrednjih zagat.

Rast cen nepremičnin v velikih kitajskih mestih se je avgusta znova umirila, kar bi utegnilo pomeniti, da načrt centralne vlade, ki lokalnim oblastem nalaga nakup prostih (povečini nadstandardnih in dražjih) nepremičnin in njihovo nadaljnjo preprodajo po ugodnejših cenah od tržnih, nima pravega učinka. Podatki Asian Financial namreč kažejo, da je bilo do konca avgusta porabljenih le štiri odstotke od 42 milijard dolarjev vrednega posojilnega svežnja, ki ga je maja izdala tamkajšnja centralna banka PBC, s katerim naj bi lokalne oblasti pripomogle k sanaciji nasedlega nepremičninskega trga. Ta gospodarski napredek velikanke obremenjuje že zadnjih pet let, zaradi česar gospodarsko upravljanje centralne vlade v očeh (zaenkrat le) mednarodne javnosti in vlagateljev izgublja zaupanje.

Če k temu prištejemo še trgovinske napetosti z Zahodom, kjer administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna pripravlja okrepitev nadzora nad izvozom kritičnih tehnologij v azijsko tekmico, se zdi, da je pretnja razdejanja tajfuna ena od manjših skrbi upravljavcev v palači Zhongnanhai.

Washington namreč vse bolj omejuje dostop Kitajske do najsodobnejših tehnologij, potrebnih za umetno inteligenco, saj se boji, da bi lahko napredni čipi in komponente Pekingu zagotovili ekonomsko in tudi vojaško prednost, navaja Bloomberg.

Medli žarek upanja iz Japonske

Medtem ko ima Kitajska težave z vzpodbujanjem domače potrošnje, pa se očitno stvari s tega vidika premikajo na bolje na sosednjem Japonskem. A ne pretirano in še manj po pričakovanjih. Podatki o porabi japonskih gospodinjstev za julij so se v primerjavi s prejšnjim letom namreč povečali za 0,1 odstotka, medtem ko so ekonomisti, ki jih je anketirala agencija Reuters, pričakovali 1,2-odstotno povečanje in preobrat v primerjavi z junijskim 1,4-odstotnim padcem.

Japonski referenčni indeks Nikkei 225 je zato zdrsnil za 0,72 odstotka in tako zabeležil četrti zaporedni dan izgub; širši indeks Topix pa je upadel 0,89 odstotka na 2.597 točk.