Slovenija predseduje: V Varnostnemu svetu igrajo veliki, kaj pa si lahko obetamo mi?

Minuli teden je Slovenija prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov (VS ZN), pri čemer so na zunanjem ministrstvu pojasnili, da je med poudarki mesečne agende tudi razprava o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Prav tako bo podpredsednica vlade in pristojna ministrica Tanja Fajon 26. septembra gostila letno srečanje Varnostnega sveta z voditelji Lige arabskih držav, dan prej pa bo na v New Yorku na vrsti dragulj v kroni predsedovanja, saj bo predsednik vlade Robert Golob v Generalni skupščini vodil splošno letno razpravo svetovnih voditeljev.

Dogodki kažejo na to, da Slovenija ravno v času zgodovinskih geopolitičnih trenj in kar dveh velikih vojn prevzema pobudo v tej globalni multilateralni organizaciji. Čeprav gre v veliki meri za simbolično vodenje, pa nekdanji diplomat Denis Mancevič ocenjuje kot "logično in prestižno nadgradnjo" dvoletnega mandata nestalne članice Varnostnega sveta.

Predsedovanje po oceni strokovnjakov prinaša dvig ugleda z različnimi učinki, tudi gospodarskimi oziroma trgovinskimi, saj 4. poglavje ustanovne listine ZN pooblašča Varnostni svet, da sprte stranke pozove k iskanju rešitev s pogajanji, arbitražo ali drugimi miroljubnimi sredstvi. "Predsedovanje Sloveniji v očeh mednarodne javnosti dviguje kredibilnost, pomembno je tudi za našo misijo pri ZN," pravi poznavalec.

Priložnosti Gaze in Ukrajine

Trenutno stanje na terenu v ukrajinski vojni gre naši državi v tem oziru precej na roko, saj se po mini ukrajinski ofenzivi in vdoru na rusko ozemlje v zadnjem času krepijo indici, da bi le lahko prišlo do ‒ enakovrednejših ‒ pogajanj med Kijevom in Moskvo.

Nadalje je tu Gaza, ki se ob neprestanih povračilnih napadih sprtih strani v zadnjem obdobju nevarno opoteka na robu regionalnega konflikta. A tudi v primeru druge geopolitične nevralgične točke in vira nestabilnosti ter gospodarskih tveganj v svetu (napadi na trgovinsko ladjevje v Rdečem morju, cena nafte in podobno) se vrstijo pobude za ustavitev spopadov v Gazi, s čimer bi lahko vsaj trenutno zamejili potencialno stopnjevanje konflikta.

"Res se zdi, da se v primeru obeh vojn stroški in pritiski za končanje krepijo, in ker v obeh primerih trenutno ne kaže, da bo ena stran kmalu prevladala, to odpira možnost za dogovor," o vidikih predsedovanja Slovenije meni Marko Lovec, predavatelj s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.  

Priložnosti za dvig ugleda naše države obstajajo, vendar zunanjepolitični poznavalec pravi, da je enomesečno okno predsedovanja "zelo ozko", pa tudi nadaljnje dogajanje je v nemirni bližnjevzhodni regiji popolnoma nepredvidljivo. Lahko pride tudi "do zmanjšanja napetosti v Gazi" ali "do zamrznjenega konflikta v Ukrajini", alternativne scenarije preigrava Lovec.

 

Priložnost za zgladitev odnosov z Izraelom?

Sklenitev prekinitve ognja v Gazi bi lahko okrepilo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Izraelom, ki trenutno obsega 279 milijonov evrov, saj bi zgladilo napete odnose med trgovinskima partnericama. Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bećirović je za Bloomberg Adria dejal, da se trgovina med partnericama glede na prejšnja leta povečuje. "Še posebno je veliko možnosti za sodelovanje v segmentu visokih in naprednih tehnologij, umetne inteligence, obnovljive energije in kibernetske varnosti," je pred časom pojasnil sogovornik.

Toda odnosi med državama so v zadnjem času napeti, predsedovanje pa bi lahko bila priložnost za njihovo zgladitev. Spomnimo, da je do resne ohladitve prišlo po slovenskem priznanju Palestine junija letos, na kar se je Izrael odzval s pozivom slovenske veleposlanice Andreje Purkart Martinez na zagovor. Jeruzalem je priznanje označil za "nagrado za terorizem", slovenska vlada na čelu s premierjem Robertom Golobom pa je avgusta na objavi na omrežju X pozvala k reviziji pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.

Gre za pomemben dokument, saj predstavlja temelj gospodarskega sodelovanja med Unijo in Izraelom, ki je njen 25. največji trgovinski partner, prav tako pa je med njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji na sredozemskem območju. Dvostranska blagovna trgovina med Unijo in Izraelom je po podatkih Evropske komisije leta 2022 zajemala 46,8 milijarde evrov.

Lovec s slovenskim nestalnim sedežem v Varnostnem svetu ter priznanjem Palestine ponazarja, kako so lahko tovrstna imenovanja oziroma vloge, v katerih nastopa Slovenija, dvorezen meč. "Hkrati vidimo, kako je vlada izvolitev na mesto nestalne članice skušala 'prodati' kot znak zunanjepolitičnega uspeha," pojasnjuje. Danes pa ima težave, ker "ne more zagovarjati tega, kar od nje pričakujejo glasne skupine na politični levici".

Zaušnica Vučiću

Postopkovne omejitve utečenega, rotirajočega, predsedovanja ožijo manevrski prostor in možnosti, da bi lahko Slovenija na tem položaju naredila večje premike na področju mednarodne politike. S to oceno se strinja Mancevič, ki pravi, da je treba "vedeti, da so Združeni narodi in Varnostni svet samo odraz razmerij velikih sil", ki so si trenutno zaradi obeh vojn v Gazi in Ukrajini "v konfrontaciji".

Podobno razmišlja tudi Lovec, ko pojasnjuje vlogo predsedujoče države, ki "skrbi za dnevni red in potek razprav, njen vidni vpliv je bolj ali manj omejen na to, da koga ošvrkne, pri tem pa navaja primera malteškega predsedovanja in Aleksandra Vučića." Aprila letos je med zasedanjem Varnostnega sveta, kjer je bilo predstavljeno poročilo misije na Kosovu, namreč predsedujoča predstavnica Malte srbskega predsednika opozorila, naj se pri svojem govoru drži zastavljenih časovnih okvirov.

 

Mancevič: Slovenija pod drobnogledom velikih

Mancevič vseeno vztraja, da je pomembno "na kakšen način predsedujoča država zastavi svojo agendo in vodi zasedanja" ter da je predsedovanje pomembno za stalno predstavništvo Slovenije v ZN. Tega bo po odhodu Boštjana Malovrha prevzel veleposlanik Samuel Žbogar, ki je bil doslej vodja posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.

"Zanimivo bo videti, kako bo naše predstavništvo zastavilo predsedovanje," se sprašuje nekdanji diplomat, in sicer, "ali bo Slovenija nastopala kot članica EU ali mogoče bolj kot glas ZDA". Rusi in Kitajci so na to še posebej občutljivi, poudarja. Na delovanje Slovenije bodo "zelo občutljive tudi države globalnega juga, ki bodo podale svoje pripombe na obljube, dane v času naše kandidature za nestalni sedež".

"Številni slovenski diplomati so v preteklosti te vidike znali uravnotežiti, svojo vlogo pa korektno ter nevtralno oddelati". "Forma je vsaj tako odločilna kot vsebina, zato gre brez dvoma za zahtevno nalogo", o izzivu in pomenu predsedovanja še sklene nekdanji diplomat.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar