Vohunska afera: Iztržili bi lahko več tujih naložb in cenejše zadolževanje

V največji izmenjavi vohunov po hladni vojni je z izročitvijo ruskega vohunskega para Artema Viktorovič Dulcev in Ane Valerevne Dulceve minuli četrtek sodelovala tudi Slovenija. Dan pred tem sta agenta ruske obveščevalne službe SVR na tajnem sojenju na okrožnem sodišču v Ljubljani priznala krivdo, kar je bila po oceni bivšega direktorja obveščevalno-varnostne službe OVS ministrstva za obrambo Marjana Miklavčiča prelomen dogodek, ki je v naslednjih dneh v pogon sprožil celoten postopek izmenjave.

"Ruska vohuna sta sprva zanikala svoje delo, po posredovanju ruskega veleposlaništva v Ljubljani, pa sta krivdo priznala," navaja poznavalec. Sodišče jima je izreklo enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora, v katero je bil vštet čas pridržanja ter čas, ki sta ga prestala v priporu. S tem je bila podana pravna podlaga, da se postopek odvije, pojasnjuje strokovnjak, ter "da se bo zadeva zaključila, kot se je".

Ko se je postopek zaključil, sta bila praktično svobodna, "stranska kazen pa je bila deportacija iz države in pridržanje v Sloveniji za en dan, tako da sta bila združena z otrokoma in v skladu s političnim dogovorom med ZDA in Rusijo izgnana iz države v Turčijo," bliskovito sosledje dogodkov enkratne vohunske zgodbe opiše strokovnjak.

Poleg omenjenih sta si Rusija in ZDA na turškem letališču Esenboğav izmenjali 26 zapornikov, med drugim tudi novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha na eni strani ter zloglasnega morilca ruske obveščevalne službe FSB Vadima Krasikova na drugi.

Varnostni strokovnjaki priznavajo, da si je Slovenija s tem povečala ugled tako v obveščevalni kot tudi mednarodni skupnosti oziroma na strani zahodnih zaveznikov na čelu z ZDA. Toda ob tem se poraja kar precej vprašanj, in sicer, kakšno vlogo so pri tem odigrale tuje obveščevalne službe, zlasti ameriška Cia, kaj bo v zameno za pomoč iztržila Slovenija ter ali so zato nemara v večji nevarnosti naši državljani in podjetja, ki delujejo v Ruski federaciji. 

 

Kakšna je bila vloga Cie?

Ameriški predsednik Joe Biden se je konec julija, kmalu po dogovoru o izmenjavi ujetnikov, po telefonu zahvalil slovenskemu premierju Robertu Golobu. Kot navaja Wall Street Journal pa se je Golob glede pohitritve sodnega postopka za vohuna med varnostno konferenco v Münchnu sestal tudi s podpredsednico in aktualno kandidatko za predsednico ZDA Kamalo Harris.   

Kot kaže, je bila vloga ZDA pri izsleditvi, aretaciji pa tudi vodenju postopka izročitve vohunov v Sloveniji ključna. Strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjan Perne in Klemen Grošelj pojasnjujeta, da je glavnina podatkov o aktivnostih ruskih vohunov v Sloveniji po vsej verjetnosti prišla s strani ameriške obveščevalne agencije Cia. "Informacijo so posredovali iz 'partnerske' službe, zelo verjetno Američani," ocenjuje nekdanji direktor OVS Perne in dodaja, da "moramo priznati, da je Sova pri razkrinkanju vohunov imela izdatno pomoč partnerjev."

Pri protiobveščevalnem delovanju je namreč po oceni strokovnjakov najtežja ravno "prva identifikacija, torej zaznava delovanja tujih agentov." Strokovnjaki se sprašujejo še, v kolikšni meri je Cia oziroma Washington pritisnil na Slovenijo, da preda vohune, saj naj Slovenija ne bi imela neposrednega interesa za njihovo izpustitev.

V zvezi s sodnim postopkom se v pravni stroki pojavljajo tudi vprašanja o neodvisnosti sodstva. Kot navaja Bloomberg, je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan potrdil, da je predsednik v telefonskem pogovoru z Golobom premiera pozval naj država pripravi ustrezno pravno podlago za izpustitev oziroma predajo zajetih vohunov.

To sta ne nazadnje v intervjuju za rusko televizijo Russia-1 pred dnevi potrdila tudi vohuna. Razkrila sta še, da so slovenski organi poskušali njuna otroka, ki sta bila po aretaciji leta 2022 v rejništvu, predati v posvojitev. So si pa slovenski varnostni organi prizadevali, da družina ostane v Sloveniji, sta še povedala.

Ogroženi tudi podjetniki?

Na vprašanje, ali bo prijetje in izročitev vohunov ter javna zahvala ZDA dvignila ugled slovenskih obveščevalcev, vsi trije odgovarjajo pritrdilno. A se ob tem kaže tudi bolj temna plat protiobveščevalnega uspeha Sove.

"Dvig ugleda v mednarodni obveščevalni skupnosti prinaša večje tveganje za slovenske interese, ki postajajo zanimiv predmet delovanja manj prijateljskih tujih obveščevalnih služb," ugotavlja Grošelj in posvari: "To pomeni, da lahko pride do aretacij naših državljanov oziroma da ti postanejo cilj tujih obveščevalnih služb ter posledično tudi del tovrstnih izmenjav v prihodnje."

Perne ob tem vseeno dodaja, da je tveganje, da bi Rusi "poskusili zapreti kakega Slovenca sicer večje, a bistveno manjše, kot bi bilo, če bi imeli ruska vohuna še naprej zaprta v Sloveniji." V tem primeru, pravi, bi sodeč po dosedanji praksi, "Rusi poskušali vse, da bi dobili zamenjavo zanju." Zato je zamenjava "dobrodošla in na mestu", čeprav Slovenija, podobno kot Nemčija, ni imela neposrednega interesa za izmenjavo.

Na vprašanje o večji ogroženosti naših državljanov, med drugim tudi podjetnikov, Miklavčič meni, da je "veliko odvisno od tega, kaj in kako tam počnejo". Opozarja, da se lahko v takšnih primerih hitro zgodi, da so ti deležni "podtikanj oziroma nastavljanju pasti", sicer ustavljene prakse ruskih obveščevalcev. Zato morajo biti naši državljani toliko "bolj pazljivi, kaj počnejo in s kom se sestajajo" kot pred izmenjavo. 

Vprašanje o tem, če in na kakšen način skrbijo za varnost svojih sodelavcev v Rusiji ter ali so doslej imeli kakšno negativno izkušnjo, smo naslovili tudi na farmacevtsko podjetje Krka. Odgovorov zaradi kolektivnega dopusta do zaključka redakcije nismo prejeli.

Iz podjetja Riko so nam odgovorili, da so delovanje v federaciji "močno omejili" že po prvih sankcijah leta 2014. Po vsesplošni ruski invaziji leta 2022 pa so "zaprli predstavništvo". "Na trgu Ruske federacije torej naši sodelavci niso prisotni," pojasnjujejo.

Vpliv podpore Ukrajini

Nekdanja dopisnica časopisa Delo iz Moskve Polona Frelih se z oceno večje ogroženosti nikakor ne strinja. Dodaja tudi, da je bil Gershkovich "prijet z razlogom, saj Rusija nikoli ne ukrepa, ne da bi zato imela sum in zakonsko podlago". "Zakaj bi bili bolj ogroženi, če pa niso prekršili nobenega zakona," se sprašuje v zvezi z oceno povečanih varnostnih tveganj za naše državljane. Poudarja, da je Rusija pravna država, "čeprav Zahod tega noče priznati".

Eden izmed podjetnikov, ki je z nami spregovoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da v njegovem podjetju nimajo "nobenih težav z delovanjem na ruskem trgu" niti jih zaradi izmenjave ne pričakujejo v prihodnje. Rusija si trenutno prizadeva privabiti tuj kapital, meni, zato možnost zajetja za zamenjavo za pridržane ruske državljane "ocenjujem kot absolutno nemogoče", meni. Dodaja še, da slovenskim podjetjem in poslovnežem s svojo podporo Ukrajini bolj škodujejo poteze slovenske vlade kot pa morebitne ruske namere po zajemanju naših državljanov.

Miklavčič: Morebitna pocenitev zadolževanja države

"Upam, da bo Slovenija iz tega potegnila nek kapital," pravi Miklavčič. Politični vrh bi moral jasno izraziti svoj interes, dodaja, in sicer, da "država nekaj dobi v zameno". Na vprašanje, kaj bi lahko to bilo, nekdanji obveščevalec odgovarja, da bi lahko šlo za "pomoč v orožju, obveščevalnih podatkih ali politično pomoč v mednarodnih organizacijah".

"Že to, da bi Američani objavili, da je Slovenija bolj varna država od katere druge, bi pripomoglo k povečanju tujih naložb pri nas," razmišlja poznavalec. Dodaja še, da bi se lahko večje pokroviteljstvo ZDA denimo odrazilo pri cenejšem zadolževanju Slovenije na obvezniških trgih. "Pozitivne posledice tega so lahko multiplikatorne," sklene.

Bidnova predvolilna poteza

Tudi časovnica izmenjave ni bila prepuščena naključju, meni Miklavčič, vsaj kar se tiče notranjepolitičnih razmer v ZDA. Čeprav je šlo za kombinacijo dela diplomacije in varnostnoobveščevalnih služb, je kontekst v primeru tako Rusije kot tudi ZDA izrazito notranjepolitičen. Je bila izmenjava tempirana v predvolilni čas? "Nedvomno, to je izvrsten dokaz, kako notranjepolitične razmere v Združenih državah diktirajo svetovne dogodke," ocenjuje Miklavčič.

Gre za veliko zmago demokratov, dodaja, "na strani Rusije pa za zagotavljanje podpore med ljudmi s pomočjo propagande". Ruski predsednik Vladimir Putin je v propagandne namene izkoristil "dobro medijsko pokrit prihod vohunov na letališče", Biden pa je dejal, da ZDA nikoli ne bodo dopustile, da bi bili ameriški državljani zaprti in mučeni v Rusiji.

Po poročanju Politica naj bi bil Biden osebno vpleten v sleherni korak pogovorov o izmenjavi, medtem ko je v njegovi predsedniški kampanji zaradi dvomov o njegovem zdravstvenem stanju že močno škripalo. V istem dnevu za demokrate naredil dva ključna koraka v smeri kontinuitete oblasti: najprej je dokončno zagotovil izmenjavo zapornikov, potem pa je še isti dan svoje mesto v tekmi za predsednika odstopil podpredsednici Kamali Harris. "To je bil zanj zagotovo sladko trpek trenutek," je ob tem dejal neimenovani član predsednikovega kabineta.