Bližnji vzhod: Zakaj negotovost iranskega odziva ne vznemirja trgov?

Vdor in pokol Hamasovih teroristov 7. oktobra lani na ozemlje Izraela, je tamkajšnje državne varnostne organe presenetil in ponižal hkrati ter na široko odprl že tako slabo priprta vrata pekla vojne na Bližnjem vzhodu. Čeprav izraelska obveščevalna služba Mosad "velja za eno najbolj učinkovitih in najboljših na svetu", meni predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan, je ta spregledala priprave islamskih skrajnežev.

Takratne skrbi analitikov in trgov, da se bodo naraščajoče napetosti na Bližnjem vzhodu na trgih odrazile v rasti cen nafte ali celo recesiji, se niso realizirale. Najhujši strahovi trgov ostajajo neuresničeni tudi po desetih mesecih pobijanja civilistov v Gazi, napadih Hutijevcev na mednarodne ladijske tovorne poti ali ko je Iran aprila zahrbtno udaril po Izraelu.

Konflikt na Bližnjem vzhodu je zato nenavaden zgolj po svoji morbidni samoumevnosti. "Konflikt že od vsega začetka ni pomembno prispeval k rasti cen naftnih derivatov, kar je bilo povsem v nasprotju z našimi pričakovanji," ugotavlja glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Maščevanje Izraela

A minuli teden se je izraelski Mosad, ki ima po oceni Juvan svoje agente "infiltrirane v obveščevalne službe in varnostne strukture sosednjih držav in širše", za svoj spodrsljaj maščeval s kirurško natančnostjo in eksemplarično učinkovitostjo. V le nekaj dneh je sionistična država udarila po Teheranu in Bejrutu.

V prestolnicah dveh zapriseženih nasprotnikov Izraela oziroma podpornikov Hezbolaha in palestinskega gibanja Hamas sta bila likvidirana politični vodja slednjega Ismail Hanija, še prej - v torek - pa eden najvišjih poveljnikov Hezbolaha Fuad Šukr. Obe organizaciji sta na seznamu terorističnih skupin ZDA in Evropske unije. Strokovnjakinja Juvan navaja, da imajo izraelski vohuni "tesno podporo ZDA, Velike Britanije in drugih držav v regiji", kar povečuje njihovo učinkovitost.

Po Bloombergovih izračunih bi sicer lahko regijski konflikt med Izraelom in Iranom svet pahnil v recesijo. V tem primeru bi cene nafte lahko narasle na 150 dolarjev za sod, svetovna rast pa bi se zmanjšala na 1,7 odstotka, kar bi pomenilo recesijo, ki bi svetovni BDP okrnila za približno tisoč milijard dolarjev oziroma odstotno točko. Stopnja svetovne inflacije bi se v tem primeru povečala za 1,2 odstotne točke, so še navedli v primeru uresničitve scenarija.

Nafta zdrsnila na polletno dno

Razplamtevanje bližnjevzhodnega konflikta onkraj meja palestinske Gaze, sodeč po padcih cen na surovinskih, zlasti naftnih, trgih, tudi tokrat ni imelo bistvenega učinka. Terminske pogodbe na nafto Brent so se v petek spustile na 76 dolarjev za sod, kar je bila najnižja raven od začetka januarja in območje, v katerem se je ta gibala še včeraj. Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je prav tako spustila pod raven 73 dolarjev.

"Kratkoročna povezanost manjših konfliktov s cenami surove nafte s tem ostaja nejasna," o dosedanji relativni izoliranosti naftnih trgov pred kroničnim bližnjevzhodnim vrenjem meni Ivanc.

A včeraj so se skrbem finančnih trgov glede povračilnih napadov Irana in njegovih zaveznikov pridružili še dvomi glede splošnih gospodarskih obetov v največjih gospodarstvih sveta, zlasti ZDA. "Strah pred stopnjevanjem vojne še povečuje negativno razpoloženje, ki zadnje dni pretresa svetovne finančne trge," ocenjuje predavatelj ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Anastas Vangeli.

"Zdi se, da so glavni gospodarski akterji in svetovalci po svetu vsem dvomom navkljub, še konec tedna obvladovali tveganje, pretekli izbruhi v regiji, pa so jim dali nekaj napotkov o tem, kako ravnati v razmerah," izoliranost trgov pred trenji na Bližnjem vzhodu povzema Vangeli. V zvezi z eskalacijo konflikta, ki trge drži "na trnih", strokovnjak opozarja še pred morebitnim odzivom globalnih akterjev, kot sta Rusija in ZDA.

Iran, ki velja za pomembnega podpornika Hamasa in Hezbolaha, je skupaj z zavezniki v regiji obljubil maščevanje Izraelu. ZDA pa so v petek sporočile, da bodo na Bližnji vzhod napotile dodatne vojaške ladje in bojna letala. Ivanc se strinja z oceno obramboslovcev, da je "obramba Izraela ena od tehnično najbolj sofisticiranih na svetu", zaradi česar je iransko presenečenje malo verjetno. Prav zaradi tega, pravi, je negativen vpliv povračilnega udarca islamističnih terorističnih skupin in njihovih iranskih sponzorjev na surovinske trge relativno omejen. 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred nedeljskim srečanjem vojnega kabineta dejal, da je "Izrael (je) v vojni na več frontah proti iranski osi zla. Z veliko močjo tolčemo po vseh njegovih lovkah. Pripravljeni smo na vse scenarije - tako ofenzivne kot defenzivne."

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je včeraj napovedal, da lahko Jeruzalem povračilni napad pričakuje "v naslednjih 24 ali 48 urah". Ta bi prišel iz več smeri, poleg Irana, še iz Jemna in Libanona, ocenjujejo Američani.

Bolj kot vojna vpliv Kitajske

Cene nafte so bile sicer pred eskalacijo v mesečnem negativnem trendu, kažejo podatki Bloomberga. Ta je posledica znakov upadanja povpraševanja v ZDA in na Kitajskem, kjer je azijska država ob koncu tretjega plenuma predstavila gospodarske reforme za prihodnje obdobje. Ekonomist GZS zato meni, da na gibanje cene nafte bolj kot vprašanje iranskega odgovora vpliva povpraševanje v Aziji.

"Še posebej Kitajske, kjer tretji plenum ni prinesel pomembnejših sprememb na področju podpore rasti kitajskega gospodarstva", meni Ivanc. "Na gibanje cene nafte imajo velik vpliv večja proizvodnja nafte v ZDA kot tudi varnostne garancije v regiji, ki jih uživa Izrael s strani ZDA," pojasnjuje. Savdska Arabija je medtem prvič v treh mesecih zvišala ceno svoje nafte, namenjene izvozu v Azijo, navaja CNBC.

Špekulacije o regionalizaciji konflikta

Ima pa grožnja eskalacije znaten vpliv na izraelske finančne trge. Na borzi v Tel Avivu so vrednosti delnic včeraj zabeležile največje padce po oktobrskem pokolu. Referenčni indeks TA-35 je v včerajšnjem predtrgovanju zdrsnil za 3,1 odstotka, ob koncu dneva pa še za nadaljnjih 3,1. K temu je treba prišteti še 3,3-odstotni padec v minulem tednu, ko so izraelske varnostne sile ubile Ismalia Hanijo, kažejo podatki Bloomberga. Šekel je v primerjavi z dolarjem izgubil odstotek vrednosti in tako dosegel skoraj devetmesečno najnižjo vrednost.

Da bi lahko konflikt presegel trenutne okvirje, pa ne nazadnje kažejo tudi priporočila analitikov. "Ob naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu bi ta lahko vplivala na oskrbo z nafto, kar bi verjetno povzročilo hiter skok cen. Zlato bi v tem primeru moralo služiti kot bolj konservativna naložbena strategija," so v oceni stanja navedli analitiki banke UBS.

Cena zlata je v petek, dan po izraelskem napadu na Iran, poskočila na rekordnih 2.474 dolarjev, včeraj sredi dneva zdrsnila na 2.380 in se pozno zvečer okrepila na 2.404 dolarjev. A njegovo rast bolj kot grožnja recesije in regijskega konflikta krepijo pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Fed septembra posegla po znižanju obrestnih mer, ocenjuje Reuters.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar