Potem ko so lanskega maja pri Novi KBM (NKBM) podpisali pogodbo o prodaji madžarski družbi OTP Bank, se po letu dni stvari nekoliko zapletajo. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi imel regulator pomisleke glede tovrstnega prevzema zaradi prevelike koncentracije lastništva. Če bi bil posel odobren, bi OTP namreč postala največja banka pri nas.
V NKBM naših informacij niso ne potrdili ne zavrnili; zapisali so le, da je "zaključek omenjenega posla še vedno odvisen od pridobitve vseh zahtevanih soglasij pristojnih regulatornih organov, ki jih pričakujemo v drugem oziroma tretjem četrtletju letos".
Tudi iz skupine OTP smo dobili odgovor, da čakajo na soglasje slovenskih regulatorjev za zaključek prevzema NKBM. "Tekoči proces je v celoti v okviru veljavnih normativov in predpisov za tovrstne procese. Ob lanski javni objavi prevzema smo sporočili, da bo finančni zaključek transakcije predviden v drugem četrtletju leta 2022, pri čemer smo poudarili, da je potrebna pridobitev vseh potrebnih regulatornih soglasij. Ko bomo dobili vsa regulatorna dovoljenja, bomo zaključili transakcijo in obvestili medije," so sporočili iz OTP.
Preberi še
Banke nič več 30 milijonov za ležarine pri ECB
Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo neizvzetih presežnih rezerv 6,105 milijarde evrov, za kar so banke ECB plačevale dobrih 30 milijonov evrov negativnih obresti.
25.07.2022
BS: Kapitalski položaj bank ostaja soliden, likvidnost pa visoka
Rast obsega vlog gospodinjstev in podjetij se zmanjšuje, višji obratovalni stroški so oklestili dobičke bank.
13.07.2022
Potencialni kupec mora dobiti tudi soglasje Evropske centralne banke (ECB), ki podrobno pregleda tudi lastništvo. Rok za odločanje centralne banke je 60 delovnih dni, a se lahko v nekaterih primerih podaljša. Za mnenje lahko agencija za varstvo konkurence povpraša tudi Banko Slovenije.
Že ob najavi madžarskega prevzema so se pri Delu spraševali, ali bi bil madžarski nakup NKBM lahko težava zaradi pravil varstva konkurence. Takrat je predsednik uprave NKBM John Denhof za Delo povedal, da je "to v rokah odločitve agencije za varstvo konkurence, a mislim, da ne. Regulator nam je dal vedeti, da imamo še veliko prostora za rast."
Tiskovna agencija Reuters je sredi aprila pisala, da bi bil prevzem NKBM lahko vreden skoraj milijardo evrov.
Kdaj lahko agencija nasprotuje prevzemu?
Z varstvom konkurence se zagotavlja, da podjetja med seboj tekmujejo pošteno in pod enakimi pogoji ter da se konkurenca ne omejuje ali spodkopava na načine, ki škodujejo gospodarstvu in družbi. Področje varstva konkurence v Sloveniji ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.
"Agencija ima ponavadi lahko pomisleke, če gre za prevladujoč položaj na trgu. Naš zakon je sicer prenesen iz evropske direktive, a je slovenski trg zaradi svoje majhnosti zelo specifičen. Tudi agencija se zato odloča glede na posamezni primer, vedno objavi tudi obrazložitev svoje odločitve," delo agencije opisuje Luka Omerzel, vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence.
Stranka v postopku se lahko na odločitev agencije pritoži na Upravno sodišče RS, ki lahko odločbo razveljavi in postopek vrne agenciji v ponovno odločanje.
Trenutno se išče tudi nov direktor agencije, saj je Andreju Matvozu petletni mandat potekel.
"Pomemben kazalec je tržni delež podjetja na relevantnem trgu"
Koncentracije je treba priglasiti Javni agenciji RS za varstvo konkurence, ko eno podjetje pridobi kontrolo nad drugim in je skupni letni promet v preteklem poslovnem letu presegel 35 milijonov evrov, hkrati pa je letni promet prevzetega podjetja presegel milijon evrov. Kakšen je postopek presoje in v katerih primerih lahko agencija prevzem zavrne, smo govorili z odvetniki iz Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.
Agencija v postopku presoje koncentracij odloča, kako bo priglašena koncentracija vplivala na učinkovito konkurenco na trgu. "Pri tem presoja vpliv koncentracije na konkurenco glede vsakega posameznega stvarnega in geografskega trga. Na primer, če je tarča prevzema obrat za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, bo agencija presojala vpliv koncentracije na trg svežega mleka in trg sveže smetane," razlaga odvetnica Martina Sever.
V postopku presoje koncentracije je zelo pomemben kazalec tržnega položaja tržni delež podjetja na relevantnem trgu. "Če imamo na primer na trgu deset podjetij, vsako z desetodstotnim tržnim deležem, in pride do koncentracije dveh podjetij, bo po koncentraciji na trgu še vedno devet podjetij, eno sicer z malce večjim tržnim deležem, a to ni grožnja učinkoviti konkurenci na trgu," pravi Sever.
Po njenih besedah je lahko presoja drugačna v primeru, da bi imeli na trgu pred koncentracijo tri podjetja s približno enakim tržnim deležem, s koncentracijo pa bi nastali dve podjetji. "V tem primeru bi agencija utegnila presoditi, da bo koncentracija omejevala učinkovito konkurenco," pojasnjuje sogovornica.
Kot opozarja odvetnica, gre za veliko poenostavitev, saj agencija pri presoji upošteva tudi druge dejavnike, na primer specifike industrije, na katero se koncentracija nanaša, in obstoj morebitnih dejanskih ali pravnih ovir za vstop na relevantni trg. Po njenih besedah gre tudi za to, ali se lahko na relevantnem trgu v kratkem času pojavi nov ponudnik ali to ni mogoče, ker bi moral novi ponudnik na primer pridobiti dovoljenje regulatorja ali vložiti velika finančna sredstva itd.
Odločitev agencije se lahko precej zavleče
V primeru OTP in NKBM se postopek vleče že več kot eno leto. Agencija lahko na podlagi preizkusa priglasitve v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve izda odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. V primeru, da je izkazan resen sum glede skladnosti koncentracije s pravili konkurence, se uvede postopek presoje skladnosti s pravili konkurence (t. i. druga faza). "V praksi agencija priglasitelje zelo pogosto poziva, da ji predložijo še dodatne podatke in pojasnila, ki so po njeni presoji potrebni," pravi Sever.
Po njenih besedah je ključno, kdaj se agencija odloči, da je priglasitev popolna. "Sicer pa zamuda tega roka v teoriji nima nobenih učinkovitih pravnih posledic," dodaja sogovornica. V drugi fazi agencija razišče sume skladnosti, pri tem pa lahko od v koncentraciji udeleženih podjetij zahteva dodatne podatke in dokumentacijo, izvede preiskavo in tržne analize. "Rok za izjavo je maksimalno 45 dni," pravi odvetnica.
Ob tem poudarja, da se presoja večine priglašenih koncentracij zaključi z odločbo, sprejeto v prvi fazi. Le izjemoma se postopek presoje koncentracije nadaljuje v drugi fazi.
"Agencija praviloma zaključi postopke v navedenih rokih, vendar se v primeru kompleksnejših koncentracij, kot je na primer navedena, lahko tudi podaljšajo. Agencija bo predmetni postopek zaključila, ko bo pridobila vse ustrezne podatke in informacije, opravila celovito in popolno presojo ter izdala temu ustrezno odločitev," pojasnjujejo pri agenciji za varstvo konkurence.
Po izvedbi druge faze je agencija po besedah Martine Sever v preteklosti že odobrila koncentracijo, za katero je najprej izrazila resen sum o skladnosti s pravili konkurence (na primer koncentracijo SDH, KAD in York / Sava). Po drugi strani je določene koncentracije že prepovedala (na primer koncentracijo Adria Media / Iko Balkan S.R.L. glede dejavnosti izdajanja športnih programov Sport Klub). "Ta odločba je bila kasneje v sodnem postopku odpravljena, agencija pa je v ponovljenem postopku odobrila koncentracijo," je navedla sogovornica.
NLB največja, a bi jo OTP prehitel
Skupina OTP je pri nas sicer leta 2019 že prevzela SKB banko. Kasneje sta se združili NKBM in Abanka. Če bi prevzem NKBM Madžarom uspel, bi obvladovali skoraj tretjino slovenskega bančnega trga, na prvem mestu po tržnem deležu pa zamenjali NLB.
NLB je marca prevzela bivši Sberbank zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji in ga preimenovala v N Banko. Pogledali smo, kakšne so bilančne vsote naših bank in kakšni so njihovi tržni deleži.