Banke nič več 30 milijonov za ležarine pri ECB

Poslovne banke od preteklega četrtka, ko je Evropska centralna banka (ECB), ki jo vodi Christine Lagarde, za 50 bazičnih točk dvignila vse tri ključne obrestne mere, ne plačujejo več obresti na mejne depozite pri ECB. Banke so za presežna sredstva (tako imenovane neizvzete presežne rezerve), ki so jih plasirale pri ECB, plačevale 0,5 odstotka obresti letno.

Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo vseh presežnih rezerv 8,177 milijarde evrov, od tega neizvzetih presežnih rezerv 6,105 milijarde evrov. To pomeni, da bi banke na omenjeni znesek na računih ECB na leto plačevale dobrih 30 milijonov evrov oziroma 2,6 milijona evrov mesečno negativnih obresti.

Obrestna mera mejnega depozita pri ECB je bila sicer negativna vse od leta 2014, od septembra 2019 naprej pa je znašala -0,5 odstotka. To je bil glavni argument poslovnih bank, da so del bremena prenesle na svoje stranke in jim pričele zaračunavati negativne obrestne mere oziroma ležarino za denarna sredstva in depozite nad sto tisoč evri.

Prva banka, ki je v Sloveniji pričela z omenjeno prakso, je bila NLB; kmalu so ji sledile tudi druge banke. Le dan po odločitvi ECB, da dvigne ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk v ničelno oziroma pozitivno območje, so banke sporočile, da tudi same umikajo ležarine tako za fizične kot za pravne osebe.

NLB lani plačala 8,7 milijona evrov negativnih obresti

Kot so sporočili iz NLB, je nadomestila za visoka stanja plačevalo približno 0,1 odstotka fizičnih oseb in približno sedem odstotkov pravnih oseb. Lani so imeli presežnih rezerv za 2.309 milijonov evrov, za kar so plačali 8,7 milijona evrov obresti. Podatkov za tekoče leto še ni, saj bodo na voljo v medletnem poročilu 11. avgusta.

Odgovor smo prejeli tudi od banke Intesa Sanpaolo Bank, kjer v preteklosti niso zaračunavali ležarin na sredstva na računih fizičnih oseb. "V skladu z ukrepi ECB pa bomo v banki sledili ukinitvi ležarin tudi na računih pravnih oseb v najkrajšem možnem času. Ležarine za pravne osebe predstavljajo zelo majhen delež v številu strank (manj kot odstotek vseh komitentov banke)," so zapisali pri Intesi. Ob tem so dodali, da se je presežek likvidnih sredstev skozi čas spreminjal in kljub uvedbi stroška za presežno likvidnost se je ta povečevala. 

Pri SKB je ležarine plačevalo 2,5 odstotka vseh komitentov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar