Slovenski bančni sistem je v dobri kondiciji, ocenjujejo v Banki Slovenije. Kapitalski položaj bančnega sistema ostaja soliden, likvidnost pa visoka, so zapisali v svoji mesečni publikaciji o poslovanju bank.
Banke še vedno beležijo nadpovprečno rast obsega stanovanjskih posojil, ki bodo konec meseca postala dražja, saj bo Evropska centralna banka (ECB) dvignila ključne obrestne mere. Na medletni ravni banke beležijo 10,5-odstotno rast obsega stanovanjskih posojil, po čemer smo v evropskem vrhu. Obseg potrošniških posojil je maja stagniral, medletno pa je bil nižji za 2,8 odstotka.
Podobno kot aprila so k medletni rasti posojil nefinančnim družbam največ prispevala posojila družbam v dejavnosti trgovine, v predelovalnih dejavnostih in dejavnosti oskrbe z elektriko in vodo. Po namenu so največ prispevala posojila za financiranje obratnih sredstev, posojila za investicije v osnovna sredstva pa so bila medletno nižja.
Preberi še
Zgodba o poplavi depozitov: Ni vse tako enoznačno, kot se zdi
Celotni razpoložljivi viri bančnega sektorja iz naslova vlog se od zadnje bančne krize niso dramatično spremenili.
05.07.2022
Napoved: V primeru krize lahko EURIBOR spet upade
Finančne institutcije napovedujejo dvig do enega odstotka do konca leta, v pirmeru recesije bi lahko naslednje leto spet upadel.
08.07.2022
Danes kotacija obveznic NLB, pogovarjamo se s kupci in šefom NLB
Največja slovenska banka NLB je prodala triletne korporativne obveznice v višini 300 milijonov evrov po letni obrestni meri šest odstotkov.
12.07.2022
Banka Slovenije: Stanovanjski krediti še vedno kot vroče žemlje
Potrošniki očitno želijo izkoristiti obdobje pred dražjimi posojili, saj bo ECB kmalu dvignila obrestne mere.
17.06.2022
Rast obsega vlog gospodinjstev in podjetij se zmanjšuje
Vloge nebančnega sektorja so se tudi v maju povečale. Njihova medletna rast je znašala 5,3 odstotka, k čemur so največ prispevale vloge gospodinjstev. Medletna rast vlog gospodinjstev se po obsežnem povečanju vlog v času pandemije pričakovano zmanjšuje. Povečanje vlog gospodinjstev je sicer v mesecih pred poletjem običajno zaradi izplačil regresov, so zapisali v centralni banki.
Maja so se zmanjšale vloge nefinančnih družb, in sicer za 140 milijonov evrov. Nižja je tudi njihova medletna rast, ki je znašala tri odstotke. Nefinančne družbe so v letošnjem letu obseg vlog pri bankah zmanjšale za 454 milijonov evrov, a imajo podjetja pri bankah še vedno za visokih 8,5 milijarde evrov vlog.
Višji obratovalni stroški oklestili dobičke bank
Bruto dohodek v bančnem sistemu je letos primerljiv z lanskim, neto dohodek pa ob višjih operativnih stroških malo nižji, ugotavljajo v Banki Slovenije. Dobiček pred obdavčitvijo je za skoraj petino zaostajal za lanskim v enakem obdobju, do maja je znašal 174 milijonov evrov. Poleg višjih operativnih stroškov je nižanje dobička bank tudi posledica vnovičnega oblikovanja neto oslabitev in rezervacij, katerih obseg ostaja glede na ustvarjeni dohodek bank nizek, zlasti v luči precejšnjih makroekonomskih tveganj.
Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je letos znašala 8,6 odstotka, kar je 2,3 odstotka manj kot lani v enakem obdobju oziroma 2,7 odstotka manj kot v celotnem letu 2021. Ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij bi kapitalska donosnost znašala 3,6 odstotka.
Neto obrestna marža, izračunana za obdobje zadnjih 12 mesecev, je z 1,39 odstotka ostala primerljiva s predhodnimi meseci, njeno zniževanje pa se je ustavilo.
Količniki kapitalske ustreznosti so se v prvem četrtletju letos znižali zaradi višjega kreditiranja in nadaljnje konsolidacije bančnega sistema. Kakovost portfelja, merjena z deležem NPE in deležem skupine 2 kreditnega tveganja, se je maja ponovno izboljšala.