Zgodbe dneva: Stroški z ljudsko obveznico in stavka zdravnikov

Od četrtka dalje bo mogoče vpisati ljudsko obveznico, za kar pa bo treba imeti trgovalni račun. Preverili smo, kolikšni so stroški nakupa obveznice in kako ti znižujejo donos. Ministrstvo se je s ponudniki pogajalo za popuste, zato strošek ni povsod enak. "Tako Klirinško-depotna družba (KDD) kot vsi distributerji so zelo oklestili stroške trgovanja s to obveznico, znašajo približno 20 evrov letno ob naložbi v višini 10 tisoč evrov," je na novinarski konferenci minuli teden dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Obveznice bodo dostopne na 249 vpisnih mestih po vsej državi: 37 poslovalnic NLB, 45 poslovalnic NKBM, 109 poslovalnic Pošte Slovenije, osem poslovalnic BKS, 46 poslovalnic SKB in štiri poslovalnice Ilirike. Distributerji izdaje so NLB, Nova KBM, BKS, SKB in Ilirika. Ugotovili smo, da ceniki borznega posredovanja ponudnikov ljudske obveznice za nevešče vlagatelje niso preveč prijazni.

Plačujemo za zdravstvo, a do storitev ne pridemo

Povprečni zaposleni na leto plača več kot tri tisoč evrov za zdravstveno zavarovanje, a do storitev vse težje pride. Stavka zdravnikov je dostopnost za paciente le še poslabšala.

"Pacientove pravice so vsekakor okrnjene, če se jim prestavljajo termini obravnav, pregledov in operacij. Vprašanje je, kdaj bodo pacienti dobili nove termine za posege. Poznam primere, ko so jim odpovedali termin, zdaj pa čakajo na novega in ne vedo, kdaj ga bodo dobili," je povedala zastopnica pacientovih pravic v Mariboru Adela Postružnik.

Uresničevanje pravice zdravnikov do stavke seveda pomeni poseg v pravice pacientov, vendar dokler ta poseg ostaja v mejah ustave in zakona – tako kot v aktualnem slovenskem primeru – ne gre za kršitev pravic pacientov, meni pravnik Matej Avbelj. Po njegovem mnenju v razmerjih med zdravniki kot nosilci pravice do stavke ter pacienti kot nosilci pravice do zdravstvene oskrbe ključno vlogo igra oblast, torej vlada.

 'Delodajalci čakajo, da pade vlada'

Sindikalni boj se je iz tovarn in podjetij zadnje čase preselil predvsem v prostore javnega sektorja. Kar pa ne pomeni, da so vsi v zasebnem sektorju zadovoljni, čeprav so v zadnjem letu imeli tudi več kot desetodstotno rast plač, je v pogovoru za Bloomberg Adria ocenila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Prepričana je, da bi lahko minister za delo Luka Mesec izkoristil priložnost za večji dvig minimalne plače, saj so vsi kazalniki pozitivni. A je naredil le to, kar je bilo zakonsko določeno.

Območje evra se je izognilo recesiji

Italijansko in špansko gospodarstvo sta konec leta 2023 rasli hitreje, kot so pričakovali analitiki, Francija pa se je izognila recesiji, kar je zjutraj zbujalo upanje, da se ji lahko izogne tudi območje evra. Te upe je dopoldne potrdil evropski statistični urad Eurostat. Sporočil je, da je bruto domači proizvod (BDP) v državah z evrom v lanskem zadnjem četrtletju stagniral, v celotnem letu 2023 pa dosegel polodstotno rast.

Ti rezultati so boljši od napovedi analitikov Bloomberga, ki so v zadnjem trimesečju pričakovali 0,1-odstoten padec. Rezultat kljub temu kaže na težave, s katerimi se Unija spopada ob visokih obrestnih merah, majhnem globalnem povpraševanju in posledicah energetske krize. Takojšnjega konca ni videti: ankete v zasebnem sektorju so minuli teden pokazale, da se je gospodarstvo januarja že osmič skrčilo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar