Uresničuje se črni scenarij, na katerega so že pred časom opozorili v Luki Koper – zaradi napadov pripadnikov skrajne skupine Hutijevcev na tovorne ladje in tankerje se vse več ladjarjev odloča za preusmeritev okoli Rta dobrega upanja v Južni Afriki. To pot podaljša za slaba dva tedna, kar pomeni, da tovora v Sredozemlju do božiča ne bo. Bo to znova zamajalo dobavne verige in podražilo zabojniški prevoz?
V devetmesečnem poslovnem poročilu Luke Koper so opozorili, da bi vojna na Bližnjem vzhodu lahko neposredno vplivala na poslovanje konec letošnjega leta in tudi prihodnje leto. V koprsko pristanišče namreč prihaja veliko hlajenih tovorov, torej hrane tako iz Egipta kot Izraela.
"Kakršno koli zaostrovanje razmer v še večjem obsegu bi lahko pomenilo odpoved prihoda nekaterih ladij. Najbolj se bojimo, da bi do česar koli prišlo v Sueškem prekopu ‒ a ne samo mi, ampak verjetno celotno gospodarstvo v Evropi," je v intervjuju pred dobrim tednom pojasnila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.
Preberi še
Kržan, Luka Koper: 'V letu 2024 načrtujemo zmerno rast, neznanka pa je železnica'
'Ko bo drugi tir odprt, moramo biti sposobni upravljati večjo količino pretovora,' poudarja Nevenka Kržan, prva dama Luke Koper.
06.12.2023
Koper, Reka, Trst ali Benetke – katero pristanišče raste in zakaj?
Kako so se severnojadranska pristanišča odrezala v prvi polovici leta?
17.10.2023
Kaj trend 'odklapljanja' od Azije prinaša slovenskim podjetnikom?
Marjan Trobiš, Boxmark: 'Zaustavitev proizvodnje večji strošek od prihranka pri dobavi iz Kitajske.'
28.09.2023
Slabe novice za koprsko pristanišče
Trenutno v Luki Koper razmere v Rdečem morju budno spremljajo in so v rednem stiku z ladjarji. "Po informacijah, s katerimi razpolagamo, nekateri ladjarji že preusmerjajo svoje ladje. Kar pomeni, da bo tovor, namenjen v severni Jadran, k nam prispel z zamikom," so za Bloomberg Adria odgovorili v Luki Koper.
Trenutne razmere vplivajo na vse ladje, ki iz Daljnega in Srednjega vzhoda v Evropo plujejo prek Sueškega prekopa – torej tudi za ladjarje, ki tovor prevažajo po Sredozemlju prek pomorskih vozlišč. "Če se razmere ne bodo izboljšale do konca leta, bo to imelo večji vpliv na poslovanje severnojadranskih luk. Gre za učinek snežne kepe," meni namestnik glavnega izvršnega direktorja v podjetju CargoX Igor Jakomin.
Ladjarji, ki so se odločili za preusmeritev okrog Afrike, bodo tovor peljali v pristanišča na severu Evrope in od tam urejali kopenske tovorne poti. "S tem pa Luka Koper izgublja svoj strateški položaj. Ko se blagovni tokovi enkrat spremenijo, jih je težje utiriti nazaj," še opozarja Igor Jakomin iz CargoX.
Zmanjšan promet čez oba prekopa
Približno 30 odstotkov svetovne zabojniške trgovine poteka skozi Sueški prekop med Rdečim morjem in Sredozemljem, pravijo analitiki UBS. Preusmerjanje ladij med Azijo in Evropo okrog Rta dobrega upanja v Južni Afriki namesto skozi Sueški prekop bi po mnenju analitikov Citigroup podaljšalo čas potovanja tudi do dva tedna. "Če bi vse posle, namenjene skozi Sueški prekop, preusmerili, bi prišlo do približno šestodstotnega učinkovitega zmanjšanja dobave zabojnikov na letni ravni," so zapisali.
Kljub temu Bloomberg poroča, da analitiki pri Barclays ne pričakujejo popolne ustavitve plovbe skozi Sueški prekop, kot se je zgodilo v primeru ladje Ever Given, ki je tam obstala za teden dni v letu 2021. To je za več mesecev spremenilo vozne rede prihodov ladij. "Ne pričakujemo, da bi morebitna preusmeritev ladij čez Južno Afriko v veliki meri absorbirala presežek ponudbe," so navedli pri Barclays.
ZDA in zavezniki bodo poskušali zavarovati pomorsko pot, po kateri poteka približno 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je napovedal novo večnacionalno bojno skupino, ki naj bi komercialna plovila zaščitila pred napadi hutijevskih borcev. Hutijevci so v zadnjih dneh večkrat napadli ladje, pri čemer gre po mnenju ZDA za incidente, katerih namen je izzvati destabilizacijo razmer in širšo vojno na Bližnjem vzhodu.
Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je v soboto in nedeljo 56 trgovskih ladij vstopilo ali izplulo iz Rdečega morja. To je tretjino manj kot na začetku meseca. Ryan Petersen, ustanovitelj logističnega podjetja Flexport, je na omrežju X zapisal, da je bilo 46 zabojniških ladij že preusmerjenih okrog Afrike, 78 ladij pa še čaka na navodila.
Plovbo po Rdečem morju pa so za nevarno območje označili tudi na zavarovalnicah za pomorski promet. Stroški zavarovalnega kritja so po podatkih Bloomberga od začetka napadov narasli za skoraj 10-krat.
Težave se izrisujejo tudi na drugi svetovno pomembni plovni poti – plovba skozi Panamski prekop je omejena zaradi suše. Trenutno je prehod dovoljen 22 ladjam na dan, medtem ko običajno prekop prečka 36 ladij. Do motenj v globalnih verigah bo prihajalo do daljšega obdobja deževja.
Cene poskočile za 60 odstotkov
Največji ladjarji MSC Mediterranean Shipping, Maersk in CMA CGM so se že odločili za preusmeritev ladij, kar pa neizogibno vodi v višje stroške in časovne zamude. Cene za prevoz zabojnika iz Azije v Sredozemlje že naraščajo. Po podatkih Freightos.com, platforme za mednarodni tovorni promet, je bila cena za pot skozi Sueški prekop v nedeljo dobrih 2.400 dolarjev za 40-čeveljski zabojnik (nekaj več kot 12-metrski zabojnik), kar je 60 odstotkov več kot konec novembra.
V prvih mesecih leta so se cene sicer zniževale, do septembra so bile zelo nihajne, nato pa so začele naraščati, kaže indeks Drewry, ki sledi povprečnim cenam pošiljanja klasičnih zabojnikov med glavnimi trgovskimi potmi po svetu in odraža trenutne tržne razmere. Kljub porastu v zadnjem mesecu so cene takšnih prevozov za približno 28 odstotkov nižje v primerjavi z istim tednom lani.
Povprečni sestavljeni indeks za letos (do decembra 2023) je 1.674 dolarjev, kar je skoraj tisoč dolarjev nižje od 10-letne povprečne vrednosti 2.672 dolarjev, ki je bila napihnjena zaradi izjemnega pandemičnega obdobja.
V oskrbovalnih verigah neizkoriščene zmogljivosti
V novembru je indeks volatilnosti, ki se osredotoča na zaznavanje nestanovitnosti v globalnih oskrbovalnih verigah, ponovno zabeležil negativno vrednost pri 0,34. "To je sicer nekoliko bolje od oktobrskih –0,41, a so v svetovnih oskrbovalnih verigah že osmi mesec zapovrstjo opazne neizkoriščene zmogljivosti," pojasnjuje Uroš Kramar s Fakultete za logistiko v Mariboru.
Če je vrednost indeksa pozitivna, so zmogljivosti dobavne verige preobremenjene, nestanovitnost dobavne verige pa se povečuje. Višja ko je vrednost nad nič, bolj je zmogljivost raztegnjena. Vrednost pod nič pomeni, da so zmogljivosti dobavne verige premalo izkoriščene, kar zmanjšuje nestanovitnost dobavne verige.
Če je v ZDA najhujši upad v proizvodnji že minil, pa je v Evropi še vedno občuten padec povpraševanja, ki odraža recesijske razmere. "Zmogljivosti azijskih dobaviteljev po pandemiji niso bile popolnoma izkoriščene, kar kaže na slabe kratkoročne obete svetovne proizvodnje. Globalna podjetja kažejo omejen interes za povečanje zalog, saj upravljavci zalog zaradi šibkega povpraševanja ne želijo tvegati s presežnimi zalogami v skladiščih," pravi Kramar. Zadostna ponudba na trgu pa je dodaten razlog za to, da podjetja ohranjajo skromne zaloge in lahko hitro pridobijo potrebne izdelke, dodaja.