Skupina Luka Koper je ob izteku leta podrla dva rekorda letnega pretovora, že v prvih treh četrtletjih pa so dosegli – mestoma celo presegli – letne načrte glede pretovora, prihodkov in dobička. V skladu z načrtom do leta 2030 se pripravljajo na investicije v infrastrukturo kontejnerskega terminala, eno glavnih strateških tveganj pa ostaja gradnja drugega tira, kjer so sicer letos začeli z izkopavanjem predorov.
V tednu pred božičem so v luki pretovorili milijonti letošnji zabojnik na svojem kontejnerskem terminalu, kar jim je uspelo prvič v več kot 40 letih poslovanja. S tem je Luka Koper postala prvo pristanišče v Jadranu, ki je to mejo preseglo v enem letu, so iz podjetja sporočili v izjavi za javnost. V začetku decembra so zabeležili tudi rekordni pretovor avtomobilov, saj so presegli mejo 754.409 enot iz leta 2018 ob 20-odstotni letni rasti avtomobilskega pretovora.
"Milijon kontejnerskih enot smo lovili dlje časa, zato gre danes za zgodovinski dosežek," je ob dogodku povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. "Taki dogodki so izjemno pomembni, saj tudi v času krize utrjujejo status našega pristanišča, gospodarstva in države na svetovnem zemljevidu."
Luka Koper je v letošnjem letu, ki sta ga zaznamovali vojna v Ukrajini in z njo povezana energetska draginja v Evropi, povečala prihodke od prodaje predvsem na račun podražitve skladiščnin, saj so zaostrene razmere na globalnem logističnem trgu podaljšale povprečni čas zadrževanja blaga v skladiščih. Ti pogoji in presežni prihodki so se pričeli normalizirati že v tretjem četrtletju, do konca leta in v letu 2023 se pričakuje nadaljnja umiritev razmer in posledično tudi prihodkov iz tega naslova.
Podjetje nima neposredne finančne izpostavljenosti, vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakujejo pa lahko posredne vplive na naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih, so zapisali v devetmesečnem poročilu.
Rekordno leto
Skupina Luka Koper ocenjuje, da bodo čisti prihodki od prodaje na ravni celotne skupine v letu 2022 znašali 302,9 milijona evrov, kar je 33 odstotkov oziroma 74,4 milijona evrov več kot leta 2021. Ladijski pretovor naj bi do konca leta 2022 dosegel 22,9 milijona ton, kar je deset odstotkov več od doseženega v letu 2021, ocenjujejo pri podjetju.
"Kljub nestanovitnim razmeram in posledicam ukrajinsko-ruske vojne smo številne priložnosti, ki so se pojavile, dobro izkoristili," je dejal predsednik uprave Boštjan Napast in dodal, da so pri Luki Koper sposobni preseči tudi dva milijona pretovorjenih zabojnikov v enem letu.
Kontejnerski terminal ostaja paradni konj pristanišča, čeprav se je delež tega segmenta v prihodkih znižal s 47 odstotkov lani na 42 odstotkov v letu 2022.
Ob devetmesečju je skupina pripravila rebalans poslovnega načrta, saj je poslovanje od januarja do septembra že doseglo – v nekaterih segmentih tudi preseglo – cilje za leto 2022. Za te rezultate so zaslužna zaostrena gospodarska gibanja zaradi trenutnih razmer v Ukrajini ter dogajanja na energetskih trgih, ki se odražajo na rasti cen energentov in visoki inflaciji, pri podjetju pojasnjujejo v medletnem poročilu.
Delnica podjetja je v letu 2022 izgubila 1,6 odstotka vrednosti, medtem ko je indeks slovenskih blue chipov SBITOP, v katerega je vključena tudi delnica luke, upadel za 16 odstotkov. Čisti dobiček na delnico je v prvih devetih mesecih leta znašal 4,23 evra, v enakem obdobju lani pa 1,6 evra.
Pogled naprej
V letu 2023 pri Luki Koper pričakujejo večji obseg osnovnega pretovora in rast cen, a obenem manj prihodkov iz naslova skladiščenja ob normalizaciji razmer v logistiki. Prihodki od prodaje naj bi se po njihovi napovedi znižali za štiri odstotke.
Nižja bo tudi dobičkonosnost. Skupina Luka Koper v letu 2023 pričakuje 51 odstotkov nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in 50 odstotkov nižji dobiček, kot znaša ocena za leto 2022. Višji inflacijski pritiski se bodo odrazili tudi na rasti stroškov, toda podjetje vseeno računa na EBIT v višini 33,4 milijona evrov, kar je primerljivo letu 2022, če izločimo vpliv višjih prihodkov iz skladiščenja.
Naslednje leto želijo v Luki Koper povečati letošnji rekordni pretovor za dva odstotka, na predvidenih 23,3 milijona ton. Pretovorili naj bi 1,089 milijona kontejnerskih enot (TEU) oziroma pet odstotkov več kot letos, in 760 tisoč vozil, kar je odstotek več kot v letu 2022.
Avtomobilski trg se še vedno "sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo ladijskih in skladiščnih kapacitet ter nepredvidljivimi družbenopolitičnimi dogajanji v svetu", pojasnjujejo v medletnem poročilu.
Več naložb in drugi tir
"Potrebam na trgu želimo aktivno slediti tudi s številnimi infrastrukturnimi naložbami, sistemskimi nadgradnjami in izboljšavami delovnih procesov," je ob mejniku avtomobilskega pretovora dejal predsednik uprave Napast. "Ena od pomembnejših naložb, ki se izvajajo na terminalu za avtomobile in RORO (roll on/roll off, angl.) ladjah, je ureditev prepotrebnih odprtih skladiščnih površin za avtomobile in druga vozila, ki bo zaključena predvidoma v drugi polovici leta 2023."
Luka Koper bo za izgradnjo prispevala 5,1 milijona evrov, sodeč po medletnem poročilu.
Aprila je nadzorni svet odobril tudi za 248 milijonov evrov naložb do leta 2030 v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala na 1,75 milijona TEU na leto. Te vključujejo izgradnjo dodatne operativne obale in skladiščnih površin na severnem delu prvega pomola, nabavo dodatnih obalnih dvigal in podaljšanje terminalskih železniških tirov, širitev skladiščnih kapacitet za zabojnike v zaledju terminala ter nabavo dodatne opreme.
Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo skupina v letu 2023 namenila 14,5 milijona evrov, kar predstavlja 24,7 odstotka vseh načrtovanih naložb naslednje leto.
Letos je bila realizacija naložb 29 odstotkov pod zastavljenimi načrti, in sicer zaradi zamud, povezanih z zasedenostjo zemljišč in ponovno izvedbo javnega naročila za avtomobilsko skladišče.
V letu 2022 je po več kot 20 letih stekla gradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper, katere namen je zagotovitev sodobne povezave tovornega pristanišča z železniškim omrežjem Slovenije in povečanje tovornih kapacitet. Do božiča so izkopali 13 kilometrov predorov od skupno 37 kilometrov. "Negotovost glede zaključka izgradnje" in "nezadostne kapacitete obstoječega tira" pri Luki Koper vidijo kot glavna strateška tveganja.