Businessweek Adria: 700 tisočakov za avtomobil, princ z bitcoini, švercanje goriva

Ta teden z vami z e-pismom zaključujem Marja Milič, urednica regionalne revije Bloomberg Businessweek Adria in slovenskega spletnega uredništva. 

Najdražji avtomobili, princ z bitcoini, švercanje goriva, kitajske investicije v regiji, vpliv nemškega ohlajanja ... To je nekaj tem iz regionalne revije Bloomberg Businessweek Adria, ki je izšla ta četrtek. Revija je dostopna zgolj naročnikom.

Bloomberg Businessweek Adria, septembrska naslovnica

 

Največ pozornosti je pritegnil seznam najdražjih avtomobilov, ki so letos zapeljali po cestah regije Adria. Gre za prvo tovrstno lestvico, ki smo jo pripravili regionalno.

Najdražji avtomobil je bil letos registriran v Srbiji. Kupec je za ferrarija odštel 700 tisočakov.

Na lestvici TOP 10 najdražjih avtomobilov, ki so bili letos registrirani v regiji prevladujejo ferrariji, za večino je potrebno odšteti več kot pol milijona evrov, za najcenejšega 400 tisočakov.

Skupna vrednost prve deseterice na lestvici je osupljivih 4,8 milijona evrov. Pet najdražjih je bilo registriranih v Sloveniji, trije na Hrvaškem in dva v Srbiji.

 

 

Kdo so kupci teh razkošnih jeklenih konjičkov, nismo izvedeli, gre pa zagotovo za posameznike, ki imajo veliko pod palcem. Verjetno za nakup takšnega avtomobila ne najemajo potrošniških posojil. Takšna poteza v luči dvigovanja medbančne obrestne mere euribor ne bi bila ravno gospodarna. Šestmesečni euribor, ki služi kot osnova za posojilne obrestne mere bank, je ta teden dosegel vrednost 4,136 odstotka, kar je najvišja vrednost po 18. novembru leta 2008.

Med lastniki dragih ferrarijev, porschejev, bentleyjev in mercedesov so uspešni športniki, kot na primer košarkar Luka Dončić, pa tudi uspešni podjetniki in menedžerji. O tem, katere avtomobile vozijo znani podjetniki in menedžerji iz regije smo pisali že v začetku leta.

Verjetno so med lastniki razkošnih jeklenih konjičkov z lestvice tudi takšni, ki so imeli srečo na kripto trgu.  

Princ z bitcoini  

Kraljeve družine ponavadi povezujemo s tradicijo in zgodovino, pa tudi razkošjem. Doslej pa še nismo zasledili, da bi nekdo s kraljevskim nazivom lobiral za to, da postane bitcoin zakonito plačilno sredstvo po vzoru El Salvadorja. Princ Filip Karađorđević, sin zadnjega jugoslovanskega prestolonaslednika, je po naših informacijah edini član katere koli kraljeve družine, ki se je javno razglasil za tako imenovanega maksimalista bitcoina. To so vlagatelji, ki verjamejo, da je bitcoin edina prava digitalna valuta. Navdušenje nad bitcoinom se je rodilo v času kovida. "Ne vlagam v nič, niti ne vlagam v bitcoine – pač pa varčujem v bitcoinih," je bil jasen princ za Bloomberg Businessweek Adria.

Prepričanja princa o bitcoinu lahko uporabimo tudi zato, da osvežimo nekaj osnovnih pravil upravljanja denarja, saj trka na vrata oktober, ki velja za mesec varčevanja:

• Ne stavite zgolj na enega konja! Recept za uspešno upravljanje premoženja je razpršenost.
• Visoko nihajne naložbe so visoko tvegane. Ključno je, da prilagodimo naložbe svoji nagnjenosti k tveganju. Tveganje se zmanjšuje, če imamo oblikovano košarico različnih nepovezanih naložb.   

 

Družina princa Filipa Karađorđevića (drugi z desne). Kaj o o bitcoinu pravi njegova družina? Tudi bratje in sestre princa Filipa so lastniki bitcoina. "Ne vem, ali ga imajo starši. Še vedno mislijo, da sem malce nor, ker verjamem v bitcoin. Zdaj opažajo, da ga vse pogosteje omenjajo v novicah, in kadar koli vidijo, da o tem poročajo v negativni luči, jim povem, da morajo na stvari pogledati tudi z drugega zornega kota."

 

“Švercanje” nafte

Zdi se, da se scenarij za novo srbsko serijo, piše kar sam od sebe. Srbija ima največji potencial med državami regije, da postane leglo tihotapstva goriva, sploh v primeru, če se uresničijo pričakovanja, da bo Bolgarija prihodnje leto nehala uvažati rusko nafto.

Glavna 'avtocesta' za tihotapljenje nafte je Donava ‒ njen rečni tok, ki se vije skozi Srbijo, je dolg 588 kilometrov in na vsakih 15 kilometrov je primerna postojanka za to nezakonito dejavnost. Rečni tihotapci za prevoz goriva uporabljajo hitre čolne in posebne barke, ki jih preprosto privežejo ob tujo ladjo, iz katere prečrpajo gorivo. To nato pripeljejo na obalo in 'pretočijo' v sive tokove na domačem trgu.

Z manjšim obsegom tihotapljenja goriva sledita Severna Makedonija in Bosna in Hercegovina, na Hrvaškem je ta nezakonita dejavnost skoraj zanemarljiva, v Sloveniji pa je sploh ni.

V Sloveniji se srečujemo s povsem drugačnim načinom izogibanja plačevanju trošarin – dizajnerskim gorivom. To je mešanica plinskega olja z različnimi dodatnimi spojinami. S tem, kot so pojasnili na finančni upravi, nastane izdelek, ki ne sodi v trošarinski režim, torej se zanj ne plačuje trošarina in se lahko uporablja za pogon motornih vozil.

Srbski cariniki v akciji. So v lovu za tihotapci z gorivom. Foto: Uprava carina Republike Srbije

 

Da vam ne bo zmanjkalo goriva, si čez vikend napolnite tank tudi s prebiranjem revije Bloomberg Businessweek Adria in portala Bloomberg Adria. 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar