Zajc Kejžar: Izplen carinskih pogajanj EU z ZDA bo pičel

Trumpove grožnje z uveljavitvijo carin oziroma "dan osvoboditve", kot ga imenuje ameriški predsednik, so stalnica njegovega drugega predsedniškega mandata. S carinami je začel razburjati že februarja, kmalu po prevzemu mandata, svetovne trge znova pretresel aprila, carine potem zamrznil do 9. julija, zdaj svetovna gospodarstva čakajo na 1. avgust.

Bela hiša je poslala pisma z ultimati več trgovinskim partnerjem, carinske stopnje, ki naj bi začele veljati za nekatere države, je Trump že objavil, ravno ta vikend je višino carine napovedal tudi Evropski uniji (EU), a je hkrati dodal, da je še vedno prostor za pogajanja.

Je EU potegnila pravo potezo, ko aprila ni zapretila s protiukrepi, koliko višje bodo carine za evropske proizvajalce in kakšne posledice lahko pričakuje slovensko gospodarstvo? O tem je v oddaji Spotlight na Bloomberg Adria TV še pred soboto, ko je Trump poslal pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, govorila dr. Katja Zajc Kejžar, redna profesorica na Katedri za Mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Kako ocenjujete dosedanji izplen Evropske unije v pogajanjih z ZDA, bo EU uspela skleniti dogovor, ki bo ugoden za evropsko industrijo? Katere industrijske branže v EU bodo s carinami najbolj na udaru?

V tem trenutku sicer še ne poznamo odgovora. Ne vemo, če bo sporazum sklenjen, ampak po informacijah, ki so v javnosti, lahko sklepamo, da izplen bolj pičel. Najprej je treba poudariti, da ne gre za klasični prostotrgovinski sporazum, kot ga poznamo v primeru Evropske unije. V skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije tak sporazum ne bo omogočal izjeme od pravila klavzule največje ugodnosti. To je seveda pričakovano, kajti horizont za pogajanje bil zelo kratek, trimesečni, običajno pa pogajanja za tovrstne sporazume trajajo tudi več let.

Verjetno lahko pričakujemo bolj načelni, okvirni dogovor, podobno kot ga je izpogajalo Združeno kraljestvo, mogoče celo manj ugoden, tako da lahko pričakujemo, da se bodo Združene države Amerike zavezale, da ne bo prišlo do dviga te splošne, 10-odstotne dodatne carinske stopnje iz aprilskega paketa. Seveda bi bilo v tem kontekstu zelo pomembno za Evropsko unijo, da bi uspela nekako z znižanjem ali pa bolj ugodno obravnavo sektorskih carin, kajti vemo, da se trenutno soočamo z visokimi carinami za jeklo in aluminij, avtomobilske dele in avtomobile.

Združeno kraljestvo je uspelo izpogajati nekaj znižanja pri tem, je pa res, da so ta znižanja deloma pogojevana s prilagoditvijo dobaviteljskih verig in spoštovanjem relativno strogih varnostnih zahtev, ki veljajo za ameriška podjetja in na zmanjševanja odvisnosti od Kitajske.

Omenja se, da bi lahko bile carinske stopnje na kmetijske proizvode celo 17 odstotkov. Vsekakor pa pričakujemo, da bodo tudi po sporazumu, po dogovoru, carine verjetno v povprečju višje od 10 odstotkov, kar je več kot štirikrat več kot na začetku letošnjega leta, tako da težko bi to proglasili za pogajalski uspeh, saj je to tudi več, kot Evropska unija zaračunava ob uvozu iz Združenih držav Amerike. Torej gre za neko neuravnoteženost.

Evropska unija tudi aprila ni reagirala s povišanjem ali pa protiukrepi, kar pomeni, da si je malo zmanjšala manevrski pogajalski prostor, bomo videli, kaj je obljubila evropska stran v dogovoru, lahko da povečanje dobav utekočinjenega zemeljskega plina, mogoče nakupe v povezavi z obrambnimi izdatki in pa verjetno tudi odpiranje ali pa zniževanje določenih carin za nekatere proizvode.

Je treba opozoriti, da če želi EU delovati v skladu s Svetovno trgovinsko organizacijo, potem bo morala ponujene koncesije v okviru tega dogovora upoštevati za vse države članice Svetovne trgovinske organizacije. Predvidevam, da ameriška stran tega ne bo počela enako.

Je pri Trumpu zaznati nervozo, bomo do 1. avgusta vedeli, kakšne bodo carine ali je rok prekratek? Nekako se zdi, da zdaj uvaja carine za šibkejše države ... Je to predstava za ameriško MAGA javnost?

Da, verjetno, mogoče ne gre toliko za nervozo kot bolj za njegov slog pogajanja ali pa mogoče zelo agresivno pogajalsko taktiko. Sam je v zadnjih izjavah zatrdil, da je to dokončni datum, bomo videli.

Kakšen bo po vašem mnenju vpliv carin na ameriško gospodarstvo, glede na to, kar vemo do sedaj? Bi morebitna recesija lahko streznila načrte ameriškega predsednika?

Težko točno ocenimo učinke, kajti višina, dinamika, pokritost, tudi zelo različne carine se obljubljajo za različne države, to nekako oteži samo predvidevanje učinkov, ampak zagotovo gre za precej visoke carinske stopnje. To je pa zdaj že gotovo, da bodo precej višje, kot so bile v začetku leta, kar pomeni, da je inflacijski pritisk skoraj neizogiben, del bremena carin se bo zagotovo prenesel v višje cene na ameriškem trgu.

In ker Trump uvaja tudi carine na vmesne proizvode, bo to zagotovo pomenilo nek stroškovni pritisk na konkurenčnost ameriških proizvajalcev, mogoče tudi določene zastoje v oskrbnih verigah. Čeprav se podjetja zdaj na nek način že prilagajajo tej negotovosti in seveda povečuje svoje zaloge, ampak vse to utegne imeti negativen vpliv na gospodarsko aktivnost.

Videli smo, da je Trump občutljiv predvsem na reakcijo finančnih trgov, obvezniških, verjetno tudi na gospodarske kazalce, ampak zanimivo je, da ob trenutnih napovedih trgi niso tako močno reagirali. Očitno še vedno ocenjujejo, da gre bolj za pogajalsko taktiko v zadnjem krogu pogajanj.

Will Oliver/EPA/Bloomberg

 

Lahko spet pričakujemo razplamtevanje carinske vojne s Kitajsko? Je nervoza Trumpa do azijskih držav posledica odnosa s Kitajsko?

Zagotovo je eden od temeljnih razlogov v ozadju rivalstvo s Kitajsko. To je vidno tudi v teh trgovinskih pogajanjih, kajti ena od pogajalskih zadev zahtev ameriške strani je tudi spoštovanje varnostnih zahtev pri oskrbnih verigah in na nek način vidimo korake k izolaciji Kitajske in ločevanju verig vrednosti med ameriškim in kitajskim trgom.

Vsaj v sporazumu z Združenim kraljestvom se pogojuje preferencialni dostop do ameriškega trga s temi koraki, torej z zmanjševanjem odvisnosti od Kitajske. Tudi relativno visoke carine, ki jih napoveduje za določene azijske države, imajo verjetno namen preprečiti preusmerjanje kitajskega blaga preko teh držav na ameriški trg.

Je možno, da bi Trump posamezne države Evropske unije izvzel iz carinskih dogovorov ali uvedel zanje še višje stopnje, kot je zagrozil Španiji ob nestrinjanju z Natovimi načrti za obrambne izdatke?

Načeloma ne, vsaj ne v okviru sporazuma, kajti Evropska unija je carinska unija. To pomeni, da ima skupno trgovinsko politiko, skupne sporazume, posamezne članice ni možno izločiti, niti se nobena od članic ne sme sama pogajati o trgovinskih sporazumih. Je pa res, da je možnost posrednega vpliva, na primer višjih carin za proizvode, ki so ključni za špansko gospodarstvo.

To je posredni način, hkrati pa smo v praksi Trumpove administracije videli, da tudi kršitev določenih zavez ni nek tabu, tako da ni možno čisto izločiti nekih enostranskih ali pa drugačnih obravnav pri uvozu na ameriški trg, ampak mislim, da je tak poskus precej neučinkovit. Imamo namreč notranji trg s štirimi svobodami, kar otežuje takšno strategijo, takšno taktiko.

Največji slovenski izvoznik je SIJ, ki že plačuje višje carine na jeklo. Kakšen bo vpliv teh carin na slovensko gospodarstvo?

Industrija osnovnih kovin, se pravi jekla, aluminija, je zagotovo najbolj na udaru. Združeno kraljestvo je uspelo doseči prostocarinsko trgovino s temi proizvodi, videli bomo, kakšen bo sporazum z Evropsko unijo. Neposreden izvoz Slovenije v ZDA ni toliko visok, je pod 1,5 odstotka, kar je eden najnižjih v Evropski uniji, torej neposredna slovenska ogroženost ni velika. Smo pa na nek način lahko posredno prizadeti zaradi povezav v evropskih verigah vrednosti, predvsem tisti dobavitelji, tista podjetja, ki so v kasnejših fazah proizvodnega procesa, namreč ti učinki se kumulirajo in so nekako bolj izpostavljeni.

Če bi pogledali po panogah, najbolj izpostavljene so – ne glede na to, da ameriški trg ni med glavnimi izvoznimi trgi, a je še vedno na osmem mestu po odvisnosti na izvozni strani – carinam panoge jekla, aluminija, torej osnovnih kovin, farmacevtska panoga je tudi nadpovprečno izpostavljena, predvsem, ker vidimo, da se močno povečuje uvoz kitajskih učinkovin v zadnjih letih. Tukaj so neka tveganja, prav tako pri nekovinskih mineralih in seveda avtomobilski industriji prek evropskih dobaviteljskih povezav.

Posnetek zaslona

 

To so sektorji, ki so najbolj izpostavljeni. Zelo veliko je odvisno od tega, kaj bo EU dosegla v tem sporazumu. Zelo pomembno bi bilo, da uspe z neko koncesijo, znižanji pri teh sektorskih carinah. Je pa važno, kakšne bodo carinske stopnje za uvoz v Ameriko iz drugih držav, kajti mi tekmujemo z ostalimi. Za Južno Korejo, Japonsko napoveduje carinske stopnje v višini 25 odstotkov, to pomeni, da evropski proizvajalci vseeno ohranjajo relativno konkurenčnost proti ostalim.

Garancij, da sprememb dogovorjenih carinskih stopenj ne bo že jutri ali ob naslednji spremembi vremena, ni. Bi jih morala EU zahtevati, jih lahko?

Težko, na papirju pravila Svetovne trgovinske organizacije zagotavljajo načela nediskriminacije, recipročnosti in transparentnosti, torej to, kar bi moralo dati neko stabilnost, kajti to je osnova za neko stabilno svetovno trgovino. Vendar, kot rečeno, smo videli, da to ne preprečuje Trumpovi administraciji nekih enostranskih potez.

Tako, da je težko potem karkoli zahtevati. S strani Evropske unije je pomembno, da se sama drži zavez, daje jasne signale, da je podpornica multilateralnega in na pravilih temelječega sistema in sproži ustrezne postopke, kadar prihaja do očitnih kršitev.

Vprašanje, kako bi ZDA potem reagirale oziroma bi plačali kakšne morebitne kazni?

Mogoče bo čez nekaj časa prišlo do spoznanja, da spodkopavanje inštitucij ali institucionalna negotovost škoduje tudi Ameriki.

Bi lahko drugi svetovni voditelji dosegli nekakšne skupne dogovore, s katerimi bi se uprli ZDA ali je to nerealno ob moči ZDA, ki generira četrtino svetovnega BDP? Vidimo, da je npr. Xi manjkal na vrhu Bricsa, da ne bi morda Trumpa razburil s kakšnim podpisom izjave.

Teoretično bi se bilo političnim, gospodarskim pritiskom ZDA, lahko upreti z usklajeno akcijo večjega števila držav ali multilateralnim odzivom. Praktično je pa to zelo nerealno pričakovati, kajti države so v zelo različnih geopolitičnih razmerjih, imajo različne zunanjepolitične cilje, različne politične sisteme, različne interese, predvsem pa zelo večplasten odnos do ZDA. Torej ni pričakovati neke usklajene akcije.

To je mogoče strategija Bricsa, ampak vidimo, ko se te članice Bricsa potem pogajajo z ZDA, v prvi vrsti zasledujejo lastni interes, torej ti različni interesi in pa seveda to, da so ZDA vojaško in tehnološko še vedno najmočnejši, odvračajo večino držav od direktne konfrontacije.

Bolj realen se mi zdi scenarij postopnega oddaljevanja in zmanjševanja odvisnosti od ZDA, predvsem zaradi te negotovosti, zaradi zelo transakcijskega načina delovanja v zunanji politiki in pa na nek način kršitve nekih klasičnih diplomatskih pristopov. To pa bi na dolgi rok lahko zamajalo to mehko moč in ugled ZDA.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar