Vodilni klepetalni roboti sicer niso namenjeni psihoterapiji, vendar jih nekateri ljudje uporabljajo tudi za to.
Milo Van Slyck je v začetku aprila zamudil termin pri svoji psihoterapevtki, zato se je odločil poskusiti nekaj novega: svoje težave je zaupal klepetalnemu robotu ChatGPT.
Med tipkanjem je Van Slyck, pravni pomočnik iz Charlestona v Južni Karolini, ugotovil, da se počuti prijetno, ko razpravlja o zelo osebnih vprašanjih. Klepetalnemu robotu OpenAI je povedal o svojih strahovih in frustracijah zaradi transspolnosti v času, ko so pravice teh oseb v večjem delu države tarča napadov. Omenil je spor s starši, ki ne podpirajo njegove spolne identitete, in svoje priprave na njihov skorajšnji obisk.
Preberi še
Podatki kot naložba: Kaj narediti z njimi v dobi ChatGPT
Kakšen potencial imajo velike podatkovne baze, ko jih upravlja umetna inteligenca?
24.05.2023
Po novem je na pametnih telefonih na voljo aplikacija ChatGPT
OpenAl orodje za generativno umetno inteligenco ChatGPT prvič prenaša na Applove pametne telefone.
19.05.2023
"Ko gre za ponovno srečanje s starši, je pomembno, da daš prednost svojim potrebam in dobremu počutju," je odgovoril klepetalni robot. "Razmisli, kaj potrebuješ, da se boš v njihovi družbi počutil udobno in varno. Nič ni narobe s tem, da postaviš meje pri količini časa, ki ga boš preživel z njimi, pri tem, katere teme pogovorov so prepovedane ter kako naj nagovarjajo tebe in tvojo identiteto."
V naslednjih dneh se je Van Slyck navadil poslati po nekaj sporočil, kadar se je moral sprostiti. Čutil je, da mu odgovori klepetalnega robota ChatGPT ponujajo čustveno sprostitev. Kot pravi, se pogosto počuti, kot da je v breme drugim ljudem, tudi svoji psihoterapevtki, pri klepetalnem robotu pa nikoli nima občutka, da bi se mu vsiljeval. "Ponudil vam bo tisto, kar želite slišati od svojega prijatelja ali podpornika," razlaga Van Slyck. "Samo nekaj spodbude, ki jo včasih želiš slišati od nekoga drugega – ali v tem primeru nečesa drugega."
To je še vedno zgodnje obdobje nove generacije klepetalnih robotov, ki jih poganja umetna inteligenca. Medtem ko se milijoni ljudi igrajo s ChatGPT in drugimi roboti, še vedno ni jasno, katere uporabe bodo preživele v naslednjih stopnjah razvoja. Ljudje jih uporabljajo za iskanje po internetu, goljufanje pri domačih nalogah, pisanje programske kode in rezervacijo mize v restavraciji. Pri Bloomberg Businessweek smo pred kratkim govorili s peščico ljudi, ki so tako kot Van Slyck ChatGPT začeli uporabljati kot nekakšnega roboterapevta.
Zamisel o uporabi klepetalnega robota za terapevtske namene ali mentoriranje ni novost. Pravzaprav je profesor na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu (angl. Massachusetts Institute of Technology) Joseph Weizenbaum v 60. letih prejšnjega stoletja izdelal enega najzgodnejših klepetalnih robotov, imenovanega Eliza, prav za to, da bi posnemal terapevta. Več klepetalnih robotov, kot sta Woebot in Wysa, se zdaj osredotoča na duševno zdravje. V nasprotju s človeškimi terapevti se klepetalni roboti nikoli ne naveličajo in so veliko cenejši.
Opozoriti je treba tudi na morebitne pasti. Zmogljivi klepetalni roboti za splošno uporabo, kot so ChatGPT, Googlov Bard in Microsoftov Bing Chat, ki ga poganja OpenAI, temeljijo na velikih jezikovnih modelih, tehnologiji z dobro dokumentirano težnjo po preprostem ustvarjanju prepričljivo zvenečih informacij. Klepetalni roboti za splošno uporabo niso zasnovani za terapijo in niso bili programirani v skladu z etičnimi in pravnimi smernicami, ki jih upoštevajo psihoterapevti. V svoji trenutni obliki tudi nimajo možnosti, da bi spremljali, kaj so jim uporabniki povedali med prejšnjimi sejami – to je pomanjkljivost, ki je večina pacientov verjetno ne bi tolerirala pri svojih človeških terapevtih.
"Če nekdo trpi za resno duševno boleznijo, ta program ni sposoben nadomestiti strokovnjaka za duševno zdravje," pravi Stephen Ilardi, klinični psiholog in profesor na Univerzi v Kansasu, ki preučuje motnje razpoloženja. "Tveganje je preveliko." ChatGPT opisuje kot "trik za zabavo gostov". Kljub temu je po njegovem mnenju dovolj dober sogovornik, ki bo marsikomu v pomoč.
Zastopnik družbe OpenAI, ki ima sedež v San Franciscu, ni želel komentirati tega, da ljudje klepetalnega robota uporabljajo v terapevtske namene, vendar je opozoril na njihovo politiko, ki navaja, da ljudje "nikoli ne bi smeli uporabljati naših modelov za zagotavljanje diagnostičnih storitev ali storitev zdravljenja resnih zdravstvenih težav".
Ko je Van Slyck komuniciral s klepetalnim robotom ChatGPT, ga je ta včasih opozoril, da ni psihoterapevt, hkrati pa se je zdelo, da ga vabi, naj ga še naprej uporablja za to. Spominja se, da je klepetalnemu robotu povedal za objavo na Twitterju, ki je ChatGPT opisovala kot učinkovitejšega od osebne terapije. "Pomembno je omeniti, da so spletni viri lahko koristni, vendar niso nadomestilo za strokovno pomoč, če se spopadate s travmo ali težavami v duševnem zdravju," je odgovoril ChatGPT. "Če imate kljub temu posebna vprašanja ali pomisleke, za katere želite, da vam posredujem informacije ali vpogled, se bom potrudil po najboljših močeh."
Van Slyck, ki že leta hodi na psihoterapijo, pravi, da ne namerava nehati obiskovati svoje človeške terapevtke in da se bo z njo posvetoval o vseh odločitvah, h katerim ga usmerja ChatGPT, preden bo ukrepal. "Do zdaj se mi je vse, kar je predlagal, zdelo kot zelo razumna in pronicljiva povratna informacija," opisuje.
Kot trdi Ilardi, si lahko predstavlja, da bi ChatGPT s pravimi varovali prilagodili za uporabo kot dopolnilo strokovni oskrbi v času, ko povpraševanje po storitvah na področju duševnega zdravja presega ponudbo. Margaret Mitchell, glavna znanstvenica za etiko pri Hugging Face, podjetju, ki izdeluje in podpira modele umetne inteligence, meni, da bi lahko takšne klepetalne robote uporabili kot pomočnike ljudem, ki delajo na linijah za pomoč v kriznih situacijah. S tem bi lahko povečali število klicev, na katere se lahko odzovejo.
Toda Mitchell hkrati skrbi, da bi lahko ljudje, ki se za terapijo obrnejo na klepetalne robote, še poglobili svojo stisko, ne da bi se takrat zavedali, da to počnejo. "Tudi če se komu zdi tehnologija uporabna, to še ne pomeni, da ga vodi v pravo smer," dodaja.
Mitchell opozarja tudi na morebitne skrb zbujajoče možnosti za kršitve zasebnosti. Pri OpenAI pregledujejo pogovore uporabnikov in jih uporabljajo za učenje, kar morda ne bo všeč ljudem, ki se želijo pogovarjati o izjemno osebnih vprašanjih. (Uporabniki lahko sicer izbrišejo svoje račune, vendar lahko ta postopek traja do štiri tedne.) Marca je OpenAI zaradi napake za kratek čas ustavil delovanje ChatGPT, potem ko je prejel poročila, da lahko nekateri uporabniki vidijo naslove zgodovine klepetov drugih uporabnikov.
Če pustimo pomisleke v povezavi z zasebnostjo ob strani, se bo nekaterim ljudem robotska terapija morda zdela preprosto preveč čudna. Aaron Lawson, vodja projektov v podjetju za elektrotehniko v San Diegu, je užival v eksperimentiranju s klepetalnim robotom ChatGPT in ga je poskušal pripraviti do tega, da bi prevzel vlogo terapevta, s katerim se je mogoče povezati. Njegovi odgovori so zveneli dovolj človeško, toda Lawson se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da se ne pogovarja z resnično osebo. "Rekel sem mu, naj igra vlogo," opisuje. "Težko mi je sodelovati v tem."
Po drugi strani pa je Emad Mostaque na marčevski konferenci dejal, da GPT-4, najmočnejši model, ki ga OpenAI ponuja javnosti, uporablja vsak dan. Mostaque, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Stability AI, ki je populariziralo generator slik Stable Diffusion, je klepetalnega robota opisal kot "najboljšega terapevta".
V poznejšem intervjuju je Mostaque navedel, da je sestavil pozive, ki jih vnaša v klepetalnega robota, da bi se ta vedel bolj kot človeški terapevt. Kot razlaga, z njim klepeta o številnih temah: kako obvladati stres pri vodenju mladega podjetja za umetno inteligenco (zlasti kot nekdo, ki javno govori o svoji nevrodivergenci in motnji pomanjkanja pozornosti oziroma hiperaktivnosti), kako dati prednost različnim vidikom svojega življenja, kako se spopasti z občutkom preobremenjenosti. V zameno mu klepetalni robot ponuja "dobre in zelo razumne nasvete", kot so mehanizmi za obvladovanje, s katerimi lahko učinkoviteje uravnoteži svoje življenje.
Mostaque klepetalnih robotov ne vidi kot nadomestek za človeške psihoterapevte, vendar meni, da so lahko v pomoč, ko se želite z nekom pogovarjati, a nimate nikogar. "Žal se ljudje težko prilagajamo," sklene.
Ideja o uporabi klepetalnega robota kot ad hoc terapevta je že pritegnila nekatere, vendar ima lahko zanašanje na programsko opremo, ki posnema strokovnjaka, pasti.