Euribor še raste: šestmesečni pri 4,13 odstotka

Še pred dvema tednoma je vse kazalo, da je euribor – medbančna obrestna mera, po kateri si denar med seboj posojajo banke v območju evra – pri slabih štirih odstotkih dosegel vrh. Nato je sledilo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki je 14. septembra še desetič zapored zvišala ključne obrestne mere. Šestmesečni euribor je ves julij in avgust vztrajal okoli ravni 3,95 odstotka. Sredi septembra pa je nato presegel štiri odstotke in od takrat raste. V sredo je dosegel vrednost 4,136 odstotka, kar je najvišja vrednost po 18. novembru leta 2008.

Še naprej raste tudi trimesečni euribor, ki se približuje ravni štirih odstotkov. V sredo se je njegova vrednost ustavila pri 3,972 odstotka. Pred letom sta bila šestmesečni in trimesečni euribor še pri 1,8 oziroma 1,16 odstotka. Z rastjo euriborja se dražijo posojila in višajo mesečni obroki, neposredni vpliv pa ima tudi na mesečni obrok pri vseh imetnikih posojil s spremenljivo oziroma variabilno obrestno mero. Prav tako vpliva na višino obrestne mere novih posojil s fiksno obrestno mero.

Analitiki Bloomberga, ki napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja, ocenjujejo, da je ta blizu vrha. V zadnjem trimesečju leta namreč pričakujejo ravni pri 3,85 odstotka. Zaradi skokovite rasti obrestnih mer se je obseg stanovanjskih posojil gospodinjstev v Sloveniji skoraj ustavil. V zadnjem letu dni stagnira, kar pomeni, da so ljudje zaradi podražitve posojil pritisnili na zavoro in se precej redkeje odločajo za nakupe nepremičnin. Upad števila transakcij se je zelo nazorno pokazal v analizi dogajanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Medtem ko cene stagnirajo, se je število transakcij krepko zmanjšalo.

Preliminarni monitoring Capital Genetics v sodelovanju z informacijskotehnološkim (IT) podjetjem Arvio je pokazal, da je število transakcij rabljenih stanovanj v drugem trimesečju leta upadlo na 518, v skupni vrednosti 80 milijonov evrov. V istem obdobju leta 2022 je bilo opravljenih 1,835 transakcij v vrednosti 251 milijonov evrov.

ECB se bo do konca leta še dvakrat sestala na monetarnih srečanjih, na katerih se odločajo glede nadalje monetarne politike. Analitiki pričakujejo, da ECB na zasedanju 26. oktobra ne bo spreminjala višine ključnih obrestnih mer. Za zadnje srečanje, ki bo 14. decembra, dviga ne izključujejo, če inflacija ostane višja od napovedi. Včerajšnji podatki iz Nemčije so pokazali, da je inflacija v največjem gospodarstvu Evrope septembra upadla na 4,3 odstotka – na najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Ta nakazuje, da bi ECB po desetih zaporednih dvigih obrestnih mer lahko ustavila zaostrovanje monetarne politike.

Evropski statistični urad Eurostat bo danes objavil podatke o septembrski inflaciji v Evropski uniji. Analitiki pričakujejo, da bo ta upadla s 5,2 odstotka v avgustu na 4,3 odstotka v primerjavi z lanskim septembrom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar