Kako investirati v kriptovalute?

Če vas kriptotrg vsaj malo zanima, ste težko spregledali spektakularni konec leta 2024, ko je bitcoin dosegel nov cenovni rekord in presegel vrednost 108 tisoč dolarjev. To je bil vrhunec izjemnega leta za izvorno kriptovaluto, ki se je začelo z lansiranjem prvih ameriških ETF (exchange-traded fund – sklad, s katerim se trguje na borzi), ki neposredno vlagajo v bitcoin. Na to je kriptoskupnost čakala kar deset let in s tem so se velikim institucionalnim vlagateljem odprla vrata za vlaganje v to kriptovaluto. Bitcoin je, na krilih evforije zaradi ogromnih zneskov denarja, ki so pritekli v te sklade, marca dosegel takratno najvišjo vrednost skoraj 74 tisoč dolarjev.

Približno mesec dni zatem je prišlo do prepolovitve – dogodka, ki se na Bitcoinovi verigi blokov samodejno zgodi vsakih štiri leta. Takrat se prepolovi količina bitcoinov, ki jih rudarji prejmejo kot nagrado za obdelavo transakcij na omrežju, kar posledično zmanjša ponudbo novih kovancev na trgu. Nastala je posebna situacija, ko je kriptovaluta že dosegla rekord tik pred prepolovitvijo, medtem ko so tržni analitiki opozarjali, da so bili novi cenovni vrhovi beleženi po – in ne pred – vsaki od prejšnjih treh prepolovitev.

V drugi polovici leta se je začela intenzivna kampanja za predsedniške volitve v ZDA, pri čemer je Donald Trump nastopal kot prokripto usmerjeni republikanski kandidat. Čeprav je bil prej skeptičen do digitalnih sredstev, je Trump v tem boju za predsedniški položaj posvetil veliko pozornosti podpori kriptoindustriji. Bitcoin je po njegovih navdihujočih govorih pogosto beležil rast vrednosti, številni pa so celo te volitve poimenovali prve kriptovolitve. Trump je napovedal zakonodajo, ki bo spodbudila razvoj tega sektorja v državi – vključno s spodbujanjem domačega rudarjenja kriptovalut in ustvarjanjem strateških zalog bitcoina. Zato ni presenetljivo, da je bitcoin po njegovi zmagi dosegel vrtoglave višine. Kljub korekciji cene, ki je sledila po dosegi šestmestne vrednosti, nekateri verjamejo, da bo leto 2025 bitcoinu prineslo nove rekorde.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Bitcoin je le eden izmed tisočih kriptokovancev, ki trenutno obstajajo, vendar se kot najstarejša in najbolj priljubljena kriptovaluta pogosto obravnava ločeno od preostalih predstavnikov na trgu. Analitiki pogosto delijo trg na bitcoin in vse druge kovance – altcoine. Načeloma so altcoini močno povezani z bitcoinom, ki narekuje tempo celotnemu ekosistemu. Po podatkih analitične platforme CoinGecko je v obdobju, ko je bitcoin dosegel rekordne vrednosti nad sto tisoč dolarjev, tržna kapitalizacija celotnega kriptotrga prav tako dosegla svoj najvišji nivo – več kot 3,9 bilijona dolarjev. Vendar pa je treba upoštevati prevlado bitcoina na kriptotrgu, saj njegova rast pogosto nekoliko zavira altcoine.

Širše gledano, ima kriptosektor na splošno pozitivno korelacijo z delnicami tehnoloških podjetij. Pogosto izkazuje občutljivost za makroekonomske dejavnike, kot so obrestne mere centralnih bank (predvsem ameriške Federal Reserve), pa tudi geopolitične in regulativne razmere. Omenjeni ameriški ETF so klasičen primer, kako lahko sprememba regulacije (tamkajšnja komisija za vrednostne papirje in borzo se je dolga leta upirala odobritvi tega investicijskega produkta) povzroči tektonske premike na kriptotrgu.

Raznolika regulativa in zanimanje

Kljub temu so ti skladi le eden od načinov investiranja v svetu, kjer številne države še iščejo idealne rešitve za vključitev mlade in hitro razvijajoče se industrije v ustrezne zakonodajne okvire, da bi hkrati omogočile razvoj tehnologije in trga ter zaščitile uporabnike in vlagatelje.

Kot najcelovitejši regulativni okvir za kriptosredstva na svetu se pogosto izpostavlja MiCA (Markets in Crypto-Assets), predpis, ki ureja trge kripto-redstev na območju Evropske unije (EU) in je stopil v veljavo 30. decembra. V regiji Adria je med državami, ki niso članice EU, edino Srbija do zdaj sprejela poseben Zakon o digitalnih sredstvih.

Ocenjuje se, da število vlagateljev v kriptosredstva v državah regije variira od nekaj deset do več sto tisoč. V Srbiji se tako pogosto omenja število 250 tisoč državljanov, ki so imeli do zdaj kakršenkoli stik s kriptotrgom, vendar je gotovo, da je število tistih, ki so ostali aktivni, precej manjše. Po podatkih družbe Triple A je bilo v državi leta 2023 nekaj več kot 130 tisoč lastnikov kriptosredstev, kar je manj kot dva odstotka prebivalstva (1,84 odstotka), vendar so to še vedno najvišje vrednosti v primerjavi z drugimi državami regije Adria.

Na drugem mestu je Hrvaška s približno 50 tisoč lastniki kripta (1,26 odstotka prebivalstva), najslabši rezultat pa je dosegla Slovenija z manj kot 25 tisoč državljani, ki imajo v lasti kakšno kriptovaluto (1,16 odstotka prebivalstva).

Kako torej vlagati v kriptovalute? Teoretično jih lahko sami ustvarite, jih kupite neposredno ali prek posrednika ali pa investirate v bolj zapletene finančne instrumente, povezane z njimi, kot so skladi ali terminske pogodbe. V praksi pa vsi modeli niso enako dostopni za vse. Začnimo po vrsti.

Kriptorudarjenje

Osnovni način pridobivanja nekaterih kriptovalut, vključno z bitcoinom, je tako imenovano kriptorudarjenje. Rudarjenje bitcoina je energetsko intenziven proces, pri katerem rudarji uporabljajo specializirane računalnike za potrjevanje transakcij na bitcoinovi verigi blokov in v zameno prejmejo nagrado v obliki te kriptovalute.

Vendar pa srbski kriptoanalitik in soustanovitelj CTB Crypto & Consultinga, Ivan Andrejević, opozarja, da rudarjenje bitcoina zaradi hitrega razvoja tehnologije ni več donosno za male, posamezne vlagatelje. "Rekel bi, da brez investicije v vrednosti najmanj 400 do 500 tisoč evrov ni smiselno vstopiti v ta posel, saj se zaslužek zelo hitro zmanjša. Trenutno mi ni znano, da bi v Srbiji obstajala registrirana pravna oseba, ki bi se ukvarjala z rudarjenjem, vendar smo sodelovali pri svetovanju za nekaj podjetij iz Kanade in ZDA, ki jih zanima rudarjenje v Srbiji."

Andrejević kot primer navaja Kraljevino Butan, kjer država sama rudari bitcoin, in ocenjuje, da bi tak model lahko deloval tudi v domačem okolju.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Kriptomenjalnice

Podobno kot konvencionalne menjalnice, kjer se izmenjujejo fiat valute, obstajajo tudi menjalnice, v katerih lahko za fiat denar kupite kriptovaluto ali zamenjujete ene kriptovalute za druge (vključno s stabilnimi kriptovalutami, tako imenovanimi stabilnimi kovanci, ki so vezani na vrednost neke tradicionalne valute, najpogosteje dolarja).

Prve tovrstne menjalnice v regiji Adria so se začele pojavljati pred več kot desetletjem. Razlikujejo se po raznolikosti kriptovalut, s katerimi poslujejo, provizijah in postopkih storitev.

Na primer, ena glavnih prednosti hrvaškega podjetja Electrocoin je možnost uporabe menjalniške storitve brez potrebe po registraciji, kar uporabnikom omogoča hitro in diskretno pošiljanje kriptovalut neposredno v njihovo zasebno kriptodenarnico po izbiri.

Na drugi strani je za uporabo ene od dveh kriptomenjalnic v Srbiji (ECD in Crypto12, obe registrirani v Beogradu) potrebna osebna verifikacija. "To tako rekoč pomeni, da vas mora nekdo iz menjalnice osebno preveriti in se prepričati, da ste res vi. Pri nas je to velika težava, saj je za vsako verifikacijo treba osebno v Beograd, zaradi česar se državljani večinoma odločajo za odpiranje računov na svetovnih borzah," pojasnjuje kriptoanalitik.

Andrejević poudarja, da med obema srbskima menjalnicama poleg razlike v višini provizij (ki so, kot pravi, nižje pri Crypto12) obstajajo razlike v funkcionalnosti. Crypto12 namreč vse bolj spominja na borzo kot na menjalnico.

"Pri njih obstaja možnost trgovanja, ponujajo pregled priljubljenih grafikonov kot na katerikoli svetovni borzi, medtem ko ECD ne omogoča trgovanja ali analize trga. Poleg tega, če vrednost kriptovalute, ki jo imate, začne drastično padati, morate v ECD fizično prodati kriptovaluto, medtem ko Crypto12 omogoča nadzorovane izgube, torej postavljanje omejitev, pri katerih se prodaja ali nakup samodejno izvrši po določenih cenah. Prav tako ponujajo storitev upravljanja denarja, kot je staking (deponiranje kriptovalut za podporo delovanju veriženja blokov), za ustvarjanje pasivnih prihodkov," pojasnjuje sogovornik Bloomberg Businessweek Adria.

Med menjalnicami v regiji je treba omeniti tudi, da je najstarejša kriptomenjalnica na svetu Bitstamp nastala v Sloveniji. Uporabnikom omogoča transakcije prek bančnih nakazil, kreditnih kartic, Apple Pay, Google Pay in PayPal. Evropski uporabniki v izbranih državah imajo možnost uporabe Instant SEPA za hitrejše depozite.

Kot je Bloomberg Businessweek Adria že poročal, njihova platforma Bitstamp-as-a-service omogoča finančnim institucijam, fintech podjetjem in posrednikom, da vključijo kriptostoritve v svoje poslovanje z uporabo modularne infrastrukture Bitstampa. Napredni trgovci bodo našli vse, kar potrebujejo, na platformi Bitstamp Pro, ki z grafi v realnem času, podrobnimi podatki in orodji za analizo ponuja napredne možnosti trgovanja ter štiri različne tipe naročil. Bitstampova platforma podpira trgovanje z 80 kriptovalutami.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Kriptoborze

Iz držav regije Adria je trenutno mogoče trgovati na številnih svetovnih kriptoborzah, kot so Binance, HTX, Coinbase, KuCoin, MEXC in druge.

Ko se vse sešteje in odšteje, Andrejević ocenjuje, da so razlike v stroških med svetovnimi in domačimi posredniki minimalne. Provizije domačih menjalnic so višje od tujih, vendar, ko se pri slednjih upošteva stroške banke, so stroški približno enaki. Vendar pa znane svetovne borze ponujajo bistveno večjo izbiro kriptovalut.

Poudarja, da imajo pravne osebe v Srbiji še vedno precej težji dostop do borz kot fizične osebe.

"Pravne osebe dolgo čakajo na povratne informacije pri registraciji. Še zlasti težavno je pridobiti račun kot pravna oseba na Binanceu, kjer lahko postopki trajajo leto dni ali več, da se opravijo vse potrebne preveritve. Naš sistem tu žal precej zaostaja in podatkov ne posreduje pravočasno, zato je potrebno veliko truda, da bi lahko pravne osebe trgovale," poudarja strokovnjak.

Ko gre za fizične osebe, je registracija na vodilnih tujih borzah, kot pravi, precej standardizirana in preprosta. "Potrebujete le potni list ali osebno izkaznico, nato dodatno dokazilo o naslovu, na primer račun za elektriko ali podoben dokument, ter videoverifikacijo. Pri slednji robot izvede identifikacijo, pri čemer od vas zahteva, da se posnamete s kamero in na primer pomigate z glavo ali odprete usta, ko vas to robot pozove, da se prepriča, da ste to res vi. Ta proces traja največ deset minut."

Vse to velja za tako imenovane centralizirane kriptomenjalnice, obstajajo pa tudi decentralizirane. Kakšna je razlika?

"Centralizirane menjalnice imajo lastnika – bodisi fizično ali pravno osebo ali več lastnikov. Te borze praviloma nadzorujejo podjetja, ki posredujejo pri trgovanju. Uporabniki nimajo lastništva nad svojimi zasebnimi ključi (zasebni ključ omogoča nadzor nad kriptovalutami in je primerljiv z geslom za dostop do bančnega računa, op. p.), zato so sredstva lahko zamrznjena ali odvzeta na zahtevo države, podobno kot bančni računi," pojasnjuje Andrejević.

Decentralizirane borze pa delujejo brez posrednikov, pri čemer uporabljajo tehnologijo veriženja blokov in pametne pogodbe. "Uporabniki imajo popoln nadzor nad sredstvi in zasebnimi ključi, vendar izguba ključa pomeni trajno izgubo sredstev. Prav tako je uporaba za začetnike lahko bolj zapletena. Delujejo tako, da uporabnik odpre spletno stran ali aplikacijo decentralizirane menjalnice in namesto ustvarjanja računa poveže svojo kriptodenarnico, na primer MetaMask. Transakcija se izvede neposredno med uporabniki (t. i. peer-to-peer) s pomočjo pametnih pogodb, ki samodejno izvedejo pogoje izmenjave."

Nadzor pri centraliziranih borzah je precej strožji, dodaja sogovornik. »Zato strankam vedno priporočamo centralizirane borze, kjer je veliko večji nadzor nad tem, katere kriptovalute so na voljo, medtem ko lahko na decentraliziranih borzah kdorkoli doda kriptovaluto z visokim tveganjem. Na nekaterih decentraliziranih borzah niti identifikacija ni potrebna.«

To pomeni, da v primeru hekerskega napada na decentralizirano borzo ni mogoče povrniti sredstev, saj fizična oseba ni predložila podatkov, ki bi dokazovali lastništvo računa. Centralizirane borze pa v večini primerov zagotavljajo povračilo, kot smo videli pri propadu borz FTX in Mt. Gox.

"Še ena prednost centraliziranih borz je, da zaradi strogih ukrepov proti pranju denarja pri njih ni mogoče kupiti tako imenovanih umazanih kriptovalut, torej tistih, ki so bile uporabljene za kriminalne dejavnosti. Ni možnosti, da bi vam, ko želite zamenjati kripto za fiat valuto, kdo blokiral račun in rekel, da so sredstva na primer povezana z ugrabitvijo in vam jih ne morejo izplačati. To je bila prej velika težava, ko so ljudje še mislili, da kriptovalutam na verigi blokov ni mogoče slediti. Danes se zavedajo, da je mogoče vsako transakcijo spremljati od denarnice do denarnice," ocenjuje kriptoanalitik.

Poleg tega je tržna kapitalizacija centraliziranih kriptoborz veliko večja, poudarja strokovnjak.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Naprednejše platforme

Na internetu lahko najdemo številne platforme in mobilne aplikacije, ki ponujajo bolj zapletene načine investiranja. Na primer, Bloomberg Adria je že pisal o srbskem startupu Veli, katerega aplikacija je namenjena začetnikom v kriptosvetu, ki želijo vlagati na enostaven način. Njihova platforma omogoča izobraževanje novih uporabnikov in personalizirane naložbene portfelje.

Andrejević pa opozarja na tiste, ki se s finančnim svetovanjem in posredovanjem pri trgovanju s kriptovalutami ukvarjajo na črno.

"Večina vsebin, ki jih ponujajo, so dobesedno prevedeni materiali s spletnih strani, kot je Investopedia, ali drugi viri. Gre za veliko informacij, ki niso preizkušene v praksi. Velika težava so tudi vplivneži in različni profili na družbenih omrežjih – v Srbiji je verjetno okoli 800 ali 900 takšnih skupin in finančnih svetovalcev, a nihče od njih nima registriranega podjetja in se skrivajo za psevdonimi. Delo na črno je postal precej resen problem, saj so informacije napačne, za izgube pa nihče ne odgovarja. Potrebna je velika previdnost," opozarja.

Kriptoderivati

Podobno kot tradicionalni kapitalski trgi je tudi kriptotrg sčasoma razvil različne derivate, torej finančne instrumente, ki temeljijo na digitalnih sredstvih. Ti omogočajo trgovcem in vlagateljem, da so izpostavljeni gibanju cen določenih kriptovalut, ne da bi jih dejansko posedovali. Terminske pogodbe (Futures) in opcije sta dve običajni vrsti derivatov, ki se uporabljata na tem področju.

Kripto terminske pogodbe so vrsta pogodbe med kupcem in prodajalcem za nakup ali prodajo določene kriptovalute na določen datum v prihodnosti po določeni ceni. Ko pogodba zapade, je kupec dolžan kupiti kriptovaluto, prodajalec pa jo prodati.

Opcije so vrsta derivatov, ki omogočajo trgovcem nakup ali prodajo kriptovalute po vnaprej določeni ceni na določen datum v prihodnosti. V nasprotju s terminskimi pogodbami opcije kupcu ali prodajalcu ponujajo možnost – ne pa obveznosti – nakupa ali prodaje kriptovalute.

Med priljubljenimi borzami za kriptoderivate so Binance, Bybit, Deribit, BitMex in Bitfinex.

"Pri nas ni veliko ljudi, ki bi se s tem aktivno ukvarjali, med drugim tudi zato, ker je večina derivatov še v testnih fazah. Veliko stvari še vedno prinaša veliko tveganje – treba je vedeti, da gre za tehnologijo, ki je stara šele 15 let in še ni povsem razvita," pravi Andrejević.

Omejene možnosti za ETF

Ko so v začetku leta 2024 v ZDA odobrili prve spot bitcoine ETF, so največ zanimanja vzbudili pri tamkajšnjih pokojninskih skladih, investicijskih družbah in celo nekaterih zveznih državah, pravi sogovornik. Vodilni v tem valu ETF je bil gigant za upravljanje premoženja BlackRock – verjame se, da je prav njegova prijava za ustanovitev takega sklada spodbudila regulatorje, da so odobrili te nove investicijske produkte.

Andrejević pa opozarja, da je za državljane Srbije trenutno še vedno nemogoče vlagati v te ali druge ameriške ETF tega tipa. Tudi evropski predpisi ne omogočajo malim vlagateljem dostopa do ameriških spot bitcoinov in etherjev (druga najbolj vredna kriptovaluta) ETF.

Regulacija ETF v Evropi je sicer stroga; sklade, ki neposredno vlagajo v določeno kriptovaluto, je načeloma mogoče ustanoviti le v obliki alternativnega investicijskega sklada, ki je namenjen institucionalnim vlagateljem.

Nakup od fizične osebe ali prek kriptomatov

Kriptoanalitik opozarja, da je na domačem trgu popolnoma zakonito kupovati kriptovalute od fizičnih oseb. Vendar ... »Tu je ponovno veliko vprašanje o izvoru denarja, saj prodajalec ne opravi nadzora, ko kriptovaluto prodaja drugi osebi. Tako obstaja tveganje, da so bila sredstva ali del sredstev nekoč uporabljeni za kriminalne dejavnosti,« poudarja Andrejević.

Prav tako ni novost nakup kriptovalut prek avtomatov, t. i. kriptomatov. V Srbiji so trenutno trije takšni, vsi pa so v lasti podjetja ECD.

Omejitev odgovornosti: Vse informacije so splošnega značaja in niso investicijski nasvet.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar