Kam so poplave odnesle Xi Jinpinga?

Še preden je Slovenijo minuli teden zajela biblična povodenj, se je konec julija nad Kitajsko znesel tajfun Doksuri. Velikanske količine padavin, kakršne niso v širši okolici Pekinga imeli že od časov dinastije Qing, so najbolj prizadele predele provinc severovzhodno od prestolnice, zaradi česar je moralo svoje domove zapustiti več kot milijon Kitajcev. Tajfun, ki je zahteval tudi več kot 40 življenj, je najbolj prizadel provinco Hebei, medtem ko sta vladna palača Zhongnanhai in z njo najvišji politični predstavniki Ljudske republike ostala bolj ali manj nedotaknjena.

Partijski voditelj omenjene province Ni Yuefeng je, medtem ko so številni Kitajci reševali svojo imovino, nekateri pa celo lastna življenja, na kitajskem družabnem omrežju Weibo cinično pozval, naj kraji v okolici "odločno odigrajo vlogo zaščitniškega nasipa prestolnice".

Zapisal je še, da je območje mesta Xiong'an  novo mesto, ki ga je Kitajska začela graditi leta 2017, predsednik Xi Jinping pa ga je označil za projekt "tisočletnega pomena" – "najpomembnejša prednostna naloga nadzora poplav v naši provinci", navaja Bloomberg.

Na njegove neempatične pozive se je kmalu usul plaz kritik tamkajšnje javnosti, ki lahko to povečini počne kvečjemu v sorazmernem zavetju spleta. Večina se je tako pridušala, da omenjenega uradnika zanima samo napredovanje v partijski nomenklaturi, za katero je ta pripravljen žrtvovati ljudi kot živi ščit. "Zaščititi hoče Peking, Tianjin, Xiong'an in letališče Daxing," je po navedbah Bloomberga zapisal eden od uporabnikov. Nato pa pristavil: "Potem vas mi, prebivalci Hebeija, ne potrebujemo. Izginite iz Hebeija!"

V nebo vpijoča tišina

Izražanje kritike na račun vidnih partijcev, še bolj pa njihov na videz brezbrižen odnos do varnosti državljanov, bi morale na hodnikih Zhongnanhaija zagnati rdeči alarm za ukrepanje najvišjih ravni komunistične partije Kitajske (KPK). Vendar je bil uradni Peking že od začetka divjanja tajfuna in tudi v nadaljevanju kasnejših poplav doslej neobičajno tiho.

Nič kaj bolj niso zgovorna glavna peresa tamkajšnjih državnih medijskih trobil, kot je People's Daily, ki je šele danes objavil članek o prizadevanjih predsednika Xija za sanacijo škode in pomoč državljanom pri soočanju s posledicami povodnje. Odkar so namreč severno Kitajsko prizadele zgodovinske poplave, se niti Xi niti kitajski premier Li Qiang nista pojavila v javnosti, da bi pomirila državljane in ustavila govorice.

Govorice, ki so v sistemu vse trše avtokracije, kamor pod vodstvom Xija nese Ljudsko republiko, še kako nevarne za stabilnost in trdnost vladavine KPK. Vse skupaj precej spominja na nedavno odmevno zamenjavo kitajskega zunanjega ministra Qin Ganga, ki ni izginil samo brez (sprejemljive) uradne razlage, ampak o njem tudi na spletnih straneh kitajskega zunanjega ministrstva ni več mogoče najti kaj prida informacij.

In podobno, kot je skrivnostna odstavitev Qina, ki je zaradi pomanjkanja uradne razlage in posledičnega izbrisa njegovega življenjepisa toliko bolj burila duhove in razvnemala domišljijo javnosti ter opazovalcev, tako tudi odsotnost kitajskega političnega vrha ob divjanju narave v glavah Kitajcev sproža številne pomisleke in dvome glede tega, kaj (če sploh kaj) Peking počne, da bi priskočil na pomoč opustošenim provincam. Poleg tega, da jih po besedah Nija razume zgolj kot (človeške) barikade pred naraščajočo vodo, ki preti spomenikom sodobnosti in napredka KPK. Kitajci se z drugimi besedami sprašujejo, kam je izginil pridevnik ljudski iz državnega naziva Ljudska republika.

Doksuri je namreč svoj uničujoči pohod začel ravno ob času, ko si tamkajšnji politični vrh vzame nekajtedenski poletni oddih. Zato se kitajski uporabniki spleta na Weiboju že začeli objavljati posnetke Xijevih predhodnikov, kot sta Jiang Zemin in Hu Jintao, ki sta ob podobnih naravnih nesrečah stopila pred in med ljudstvo. Xija namreč ni bilo na spregled vse od konca julija, ko se je udeležil slovesnosti, s katero je potrdil kadrovske spremembe v vodstvu vojaškega oddelka, ki upravlja kitajski jedrski arzenal, še navaja Bloomberg.

Ko se začno pojavljati negativne primerjave z nekdanjimi voditelji in arhitekti sodobne Kitajske, to vsekakor ni dobro znamenje za aktualno politično vodstvo pod taktirko Xija, ki si kot prvi voditelj po smrti Maa Zedonga prizadeva zgraditi lastno – bleščečo – predsedniško dinastijo Ljudske republike.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar