Novi slogan, novi časi ali kdo ima navodila za uporabo kitajske ekonomije?

Na Kitajskem se je pravkar sklenil razvojni forum (China Development Forum), na katerem vlada tujim podjetnikom predstavi gospodarske načrte za tekoče leto in predvsem, kako bo zadane cilje poskušala doseči v praksi. Gre za enega najpomembnejših letnih srečanj predstavnikov oblasti in snovalcev ekonomske politike s podjetniki in institucionalnimi vlagatelji, pri čemer pa je urgenca v času, ko Ljudsko republiko še naprej pestijo zastali nepremičninski trg, šibko povpraševanje na notranjem trgu in odtekanje sredstev s kapitalskih trgov, še toliko večja.

Novi slogan, novi časi

Toda Komunistična partija Kitajske (KPK) na čelu z generalnim sekretarjem Xi Jinpingom kljub temu ni pripravljena popustiti spone državnega nadzora nad trgi in gospodarstvom, kar jim svetuje praktično sleherni zahodni upravljalec premoženja ali vodja mednarodnega konglomerata. Ne nazadnje je točno na to v svojem govoru na dogodku opozorila predsednica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ko je dejala da bi Kitajska "s celovitim svežnjem tržnih reform lahko rasla precej hitreje kot v primeru nespremenjenega stanja".

Georgieva je partijske upravljavce opozorila, da je drugo gospodarstvo sveta v nezavidljivem položaju, ko se mora odločiti, v katero smer bo zavilo – ali proti svetlobi tržnih reform, liberalizacije trgov in odpiranja gospodarstva ali proti temi sumničavnosti in nezaupanja do Zahoda ter posledične krepitve samozadostnosti ter varnosti.

Načrt Pekinga se zdi relativno enostaven in pragmatičen, čeravno s stališča izvedbe ne pretirano jasen: sanirati razmere v stagnirajočem gospodarstvu in odpraviti škodo, ki jo je povzročil desetletja trajajoči nepremičninski balon, s prehodom na "nove kakovostne proizvodne sile".

Bo vlada zagotovila denar?

Omenjeni slogan vse bolj pridobiva na veljavi, saj so se nanj partijski veljaki nazadnje na veliko sklicevali tudi v času 'dveh zasedanj' v začetku marca, kjer so bili definirani makroekonomski cilji in fiskalni ukrepi. Če je naloga zasedanja narodne politične posvetovalne konference (CPPCC) in nacionalnega ljudskega kongresa (NPC), odgovoriti na vprašanje 'kaj', potem bi moral razvojni forum postreči z odgovorom na kritično vprašanje 'kako'.

A premier Li Qiang, ki je v kitajski vodstveni nomenklaturi odgovoren za vodenje ekonomije, je v v svojem nedeljskem govoru, ko je hitel direktorski smetani z vsega sveta razlagati, kako bo Ljudska republika izvedla napovedani zasuk, kvečjemu le ponovil mantro. Domačega potrošnika pa pri prehodu na nov model gospodarskega razvoja pozval naj opravi svojo domoljubno dolžnost, tako da stare avtomobile in gospodinjske aparate zamenja z novimi. Toda pri tem ni omenil tisto, kar se sprašujejo Kitajci srednjega sloja - ali bo vlada za to zagotovila denar?

Vsebinsko izvotljena fraza načeloma označuje prehod z modela gospodarskega razvoja, utemeljenega na infrastrukturi, nepremičninah in izvozu cenenih izdelkov na bučen razvoj novih tehnologij, zasebne potrošnje in izvoza izdelkov z višjo dodano vrednostjo (e-vozila, solarni paneli, baterije, čipi ipd.). Obsežno in poglobljeno paradigmatsko prestrukturiranje, skratka, ki je izvedljivo kvečjemu v planskem gospodarstvu, kar pa Kitajska ne nazadnje tudi je.

Kakšna so navodila za uporabo?

A tudi pri vodenju z vrha, ali pa še posebej v takšnih primerih, morajo biti navodila jasna in nedvoumna. Kar pa niso, saj, kot kaže, nihče v kitajskem državnem vrhu ne ve povsem, kaj te resda zveneče in visokoleteče napovedi pomenijo. To pa predstavlja težavo, kajti če vrh nove usmeritve ne zna karseda enostavno razložiti nižjim partijskim rangom izvajalcev gospodarske politike, potem je še manj možnosti, da bodo prehod ustrezno raztolmačil in izvedli v industriji in podjetjih. Pri tem pa ta nadalje ne morejo računati na povečane prilive naložbenega kapitala, saj če domači ne vedo in razumejo, kako bodo potem tujci?

Prav odpravljanju tovrstnih nejasnosti je doslej služil pravkar sklenjeni forum, kjer je bilo na seznamu imenitnih gostov moč zaslediti tudi Tima Cooka, prvega moža kalifornijskega tehnološkega giganta Apple. Ta je Kitajsko obiskal predvsem zato, da bi Peking pomiril, češ da preusmerjanje proizvodnih kapacitet na konkurenčno – in liberalnejšo ter demokratično – Indijo še ne pomeni zapostavljanje Ljudske republike kot glavnega proizvodnega vira (in trga) Applovih pametnih telefonov iPhone. Podjetje se namreč sooča z zmanjševanjem prodaje (ta je do konca februarja upadla za četrtino) in tržnega deleža na tem orjaškem azijskem trgu, saj Kitajci vsled geopolitičnih in trgovinskih trenj z ZDA raje posegajo po konkurenčnih izdelkih domačega velikana Huawei.

Prav tako je bilo na dogodku slišati bolj malo konkretnih navodil o tem, kako naj bi vlada prepričala kitajska gospodinjstva, da bi spodbudila potrošnjo. Dejstvo je namreč, da je kar 60 do 80 odstotkov premoženja kitajskih gospodinjstev vezanih na nepremičninski trg, medtem ko so cene nepremičnin v zadnjih dveh letih upadle za petino.

Odvisnost in izpostavljenost premožnejših Kitajcev do nepremičninskega trga je tako bistveno večja kot v ostalih delih sveta in obenem tudi razlog, da se tamkajšnjim potrošnikom ob retoriki opuščanja predhodnega razvojnega nepremičninskega modela porajajo hudi dvomi. Tolikšno odvisnost namreč čez noč in zgolj z besedami na morejo odpraviti niti partijski mogočneži, kot sta Xi in njegov pribočnik Li.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar