Borzni pregled: Ali je kitajski kozarec na pol prazen ali poln?

Včerajšnji podatki kitajskih državnih statistikov so naposled le pokazali težko pričakovani najpomembnejši kazalnik gospodarskega zdravja drugega največjega gospodarstva sveta. Bruto domači proizvod BDP Kitajske se je lani povečal za 5,2 odstotka, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Dejstvo, da je bila ta stopnja v skladu z uradnim ciljem Pekinga, ki je stremel k petodstotnemu povečanju, namreč ni bilo presenečenje. Prej zadostitev minimalnim kriterijem v izogib paniki.

A ko je kitajski premier Li Qiang podatek razkril zbrani političnogospodarski smetani v švicarskem Davosu, je bilo vendarle jasno, da uresničitev najpomembnejšega cilja prav v ničemer ne zmanjšuje ‒ ali nemara celo rešuje ‒ nagrmadeno število težav, ki pestijo azijsko velikanko.

Težav s tem pač še zdaleč ni konec. Ravno nasprotno, šele dobro so se začele, kajti kitajski oblastniki se pri soočanju s težavami in izdajanju (pre)potrebnega fiskalnega in monetarnega zdravila držijo načel konservativnega gospodarskega zdravljenja. Kitajska se ob začetku leta namreč še vedno spopada z velikimi izzivi zaradi deflacijskih pritiskov in nepremičninske krize, kar vlagatelje prav nič ne navdušuje. Ti se namreč še naprej v vse večjem številu odrekajo temu mikavnemu trgu z velikanskim potencialom.

Številni kazalniki cen stanovanj in porabe na notranjem trgu, povezane z nepremičninami, so še naprej klavrni, medtem ko je država v primežu najdaljšega deflacijskega primeža od leta 2009, navaja Bloomberg.

Rast, ki ne prepriča  

Zato današnje drsenje tamkajšnjih borznih tečajev v rdeče prav nič ne čudi, pri čemer vodi hongkonški indeks Hang Seng, čigar vrednost je upadla za 2,8 odstotka. Indeks CSI 300 na celinski Kitajski je izgubil 0,7 odstotka. Tudi ta je nakazoval na podobno razpoloženje vlagateljev ob 'prebavljanju' podatka o BDP, ki je sam po sebi resda obetaven, vendar v morju kitajske gospodarske negotovosti deluje izgubljeno.

Na kitajske letne rezultate so se s podobno mero skepse odzvali tudi ostali delniški trgi v regiji, od Južne Koreje do Avstralije. Bloomberg navaja, da se je regionalni indeks znižal za skoraj odstotek. Izjema je bila Japonska, ki je zahvaljujoč šibkemu jenu beležila zelene rezultate na borzi. Tudi terminske pogodbe na ameriške delnice so se znižale, medtem ko so bile državne obveznice stabilne, dolar pa je v primerjavi z drugimi pomembnejšimi valutami pridobival vrednost.

"Kitajski gospodarski podatki še naprej kažejo na stabilno potrošnjo in storitve, vendar se zdi, da so nepremičninski izzivi neskončni," je v komentarju izgledov za letošnje leto dejal Gary Ng, višji ekonomist pri družbi Natixis SA. "Čeprav je makroekonomska slika videti nekoliko odporna, je za gospodinjstva, podjetja in vlagatelje v letu 2024 vse bolj pomembno, ali je kozarec napol poln ali napol prazen."

Intrige na cesarskem dvoru

Morda je od same statistike in napovedi strokovnjakov še bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da tega, ali je kozarec na pol poln ali prazen, ne vedo niti tisti, ki na Daljnem vzhodu odločajo o nadaljnji ekonomski usmeritvi velikanke. Kritični tretji plenum 20. sklica centralnega komiteja, na katerem naj bi partijska oblast določila prihodnjo gospodarsko politiko in tamkajšnji centralni banki dala usmeritve za monetarne ukrepe, ki bi skupaj s fiskalnimi okrepili notranji trg in pripomogli k sanaciji stanja v 'zombijevskem' nepremičninskem trgu, še ni bil sklican.

Predsednik in generalni sekretar partije Xi Jinping ima očitno polne roke dela z uveljavljanjem partijske discipline in onemogočanjem politične konkurence, pravijo tisti, ki naj bi bili seznanjeni z internimi zadevami na tamkajšnjem notorično skrivnostnem cesarskem dvoru. Na udaru je zlasti oboroženo krilo komunistične partije Kitajske ali z drugimi besedami Ljudska armada. Skorumpirani častniki naj bi tehnološki napredek in krepitev vojske zapravili za lastno dobrobit, pri čemer naj bi bile na udaru zlasti raketne sile. To pa je po navedbah Bloomberga privedlo celo do prepričanja ameriških obveščevalcev, ki menijo, da Kitajska zato še nekaj časa ne bo sposobna izvesti večje in bolj zapletene operacije. Kot je denimo invazija na Tajvan.

Pri reviji The Economist so glede svojevrstne dileme, s katero se soočajo partijski ekonomisti pri določanju gospodarskih ciljev za letošnje leto, pronicljivo zapisali: "Če menijo, da je petodstotna rast nova normalnost, lahko ostanejo pri tem cilju. Doseganje takšnega cilja pa bo leta 2024 težje kot letos [članek je bil objavljen decembra], saj gospodarstvo ne more računati na koristi ponovnega odprtja kot med pandemijo. Vendar bi lahko bolj ambiciozen cilj služil svojemu namenu, saj bi poudaril vladno zavezanost rasti in zagotovil vlagateljem več fiskalne pomoči, če bo ta potrebna."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar