.webp){kind=icon}
Čeprav so še pred kratkim iz projektne družbe Energija na veter sporočili, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, so zdaj vlogo umaknili. Razlog je odločitev ministrstva za naravne vire in prostor, da zavrne možnost za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za prvih 22 vetrnic, predvidenih v sklopu Vetrnega parka Pohorje. Gradnji vetrnic sicer domačini ostro nasprotujejo.
Najbolj glasno projektu nasprotujejo v Slovenski Bistrici, kjer so v ta namen ustanovili civilno iniciativo, občinski svet pa je nedavno na izredni seji brez glasu proti potrdili obvezno razlago prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine, s katerim so investitorje v vetrne elektrarne dodatno opozorili, da lahko na območjih kmetijskih zemljišč gradijo le male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.
Podjetje Energija na veter načrtuje gradnjo 35 vetrnic na območju Treh kraljev in Areha ter 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Do obeh vetrnih polj bi iz Slovenske Bistrice zgradili tudi nov kablovod za povezavo na električno omrežje.
Preberi še
Domačini: Vetrne elektrarne so katastrofa za Pohorje
Menijo, da Pohorje kot eno najbolje ohranjenih naravnih območij v Sloveniji ni primerno za postavitev vetrnic.
25.04.2023
Vetrne elektrarne: Hrvaška najnaprednejša, v Srbiji največja v Evropi
ALFI Green investira v vetrne in sončne elektrarne na področju jugovzhodne Evrope.
13.04.2023
Vetrnice: Pri nas delata le dve; deset projektov še naprej na čakanju
V Sloveniji domačini načeloma podpirajo investicije v vetrne elektrarne, vendar ne v svoji bližini.
06.04.2023
Podaljšanje roka bi bilo nujno zaradi dodatnega utemeljevanja, za katerega naj bi investitor potreboval več časa, kot to predvideva sam postopek, poroča STA.
"Cilj investitorjev je, da se projekt v celoti izpelje v soglasju z vsemi deležniki, v korist lokalnih skupnosti in Slovenije ter ob spoštovanju interesov vseh deležnikov," so za STA povedali v družbi, ki jo vodi Mitja Hertiš. Prepričani so, da bo nekaj dodatnega časa, vloženega v projekt, odpravilo ovire in povečalo širšo sprejemljivost projekta.
V Sloveniji so trenutno v postopku sprejemanja državni prostorski načrti (DPN) za gradnjo desetih polj vetrnih elektrarn, dodatna dva prostorska načrta sta v internem usklajevanju, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Gre za vetrne elektrarne (VE) Ojstrica v občini Dravograd, Paški Kozjak v občinah Mislinja, Vitanje, Dobrna, Celje in Vojnik, Rogatec v občinah Žetale, Rogatec in Rogaška Slatina, Senožeška Brda v občini Divača, Zajčica v občini Divača, Dolenja vas v občini Divača, Griže Veliko polje v občini Sežana, Mislinja v občinah Slovenska Bistrica, Zreče in Slovenske Konjice, Plešivec v občinah Rogaška Slatina in Makole ter Golič v občini Koper.
