Vetrne elektrarne: Hrvaška najnaprednejša, v Srbiji največja v Evropi

Na področju razvoja obnovljivih virov v regiji zahodnega Balkana je najbolj napredna država Hrvaška, meni upravljavec specialnega investicijskega sklada ALFI Green.

Investicijski sklad ALFI Renewables iz Slovenije je upravljavec specialnega investicijskega sklada ALFI Green, ki je trenutno največji sklad zasebnega kapitala v regiji. Investira v vetrne in sončne elektrarne na področju jugovzhodne Evrope.

Zanimalo nas je, s kakšnimi ovirami se soočajo investitorji pri vlaganju v obnovljive vire energije na tem območju. "Vse države imajo svoje izzive, ki jih rešujejo na takšen ali drugačen način. Pomembno je, da se problema zavedajo in da pristopajo k reševanju problemov," pravijo pri skladu ALFI Renewables.

Transformatorsko postajo bo dobavil slovenski Kolektor ETRA

Po njihovih izkušnjah je na področju razvoja obnovljivih virov v regiji Zahodnega Balkana najnaprednejša država Hrvaška. "Tudi druge države so pristopile k spremembi zakonodaje, ki omogoča hitrejšo integracijo obnovljivih virov energije," so sporočili iz ALFI Renewables.

Največji projekt ALFI Green je 105-megavatna vetrna elektrarna Krivača v Srbiji, ki je v fazi gradnje. Pričetek obratovanja pričakujejo konec tega leta. Vetrno elektrarno sestavlja 22 vetrnih turbin s po 4,8 megavata nazivne moči, ki jih bo dobavil nemški proizvajalec Nordex. Transformatorsko postajo bo dobavilo slovensko podjetje Kolektor ETRA.

V projekt je sklad ALFI Green vstopil v aprilu 2022 s partnerjem MK Group iz Srbije, tako da ima vsak 50-odstotni lastniški delež. Skupna investicija znaša 155 milijonov evrov, za projekt so pridobili kredit konzorcija bank (Nova Ljubljanaska banka (NLB), Erste, OeEB in Raiffeisen Bank). "Gre tudi za prvi tovrstni projekt v regiji, ki ima sklenjeno komercialno dolgoročno pogodbo o prodaji električne energije, ki je bila sklenjena s švicarskim trgovcem AXPO."

Nihče ne investira v gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji

Tudi druga slovenska podjetja so zelo aktivna pri investiranju v elektrarne na obnovljive vire energije v regiji. Slovenski Petrol upravlja vetrni elektrarni Glunča in Ljubač na Hrvaškem, trenutno pripravljajo gradnjo tretje vetrne elektrarne Dazlina na področju Šibeniško-Kninske županije.

Med večjimi investitorji v obnovljive vire energije v regiji je tudi podjetje Interenergo s sedežem v Ljubljani in v lasti avstrijske skupine Kelag. V lasti imajo dva vetrna parka na Hrvaškem v bližini Zadra in Splita.

Nihče od omenjenih zaradi težav pri pridobivanju dovoljenj ne investira v gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji.

"V Sloveniji si seveda želimo investirati, vendar trenutno ni projektnega lijaka (angl. pipeline) za večje projekte," pravijo pri ALFI Green. V Sloveniji investirajo v sončne elektrarne na strehah za potrebe samooskrbe. "Načrtujemo, da bomo v tem letu zgradili in zagnali šest megavatnih sončnih elektrarn v Sloveniji, ki jih bomo zgradili na strehah večjih objektov."

Maestrale Ring v Vojvodini bo največja v Evropi

V celotni regiji namerava ALFI Green do konca leta 2027 zgraditi od 250 do 270 megavatov skupnih zmogljivosti vetrnih in sončnih elektrarn.

Na Hrvaškem je trenutno največja delujoča vetrna elektrarna Korlat v lasti hrvaškega javnega energetskega podjetja Hep z 18 vetrnicami s po 3,6 megavata moči.

V Srbiji je v pripravi gradnja največje vetrne elektrarne na kopnem v Evropi – Maestrale Ring v Vojvodini, ki jo načrtuje podjetje Fintel Energija iz Srbije. Elektrarna, ki naj bi jo zgradili do leta 2025, bo imela 113 vetrnic s skupno močjo 800 megavatov.

Delež energije iz vetrnih elektrarn v porabi električne energije v Evropi (Evropska unija (EU) in Združeno kraljestvo) trenutno znaša 17 odstotkov, navaja organizacija Wind Europe. Po načrtih Evropske komisije naj bi vetrna energija do leta 2030 predstavljala 43 odstotkov porabe električne energije v EU.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar