Dejan Paravan o JEK 2: Pogovarjamo se z dobavitelji. Gre za ogromno investicijo

Podjetje Gen Energija, ki je v stoodstotnem državnem lastništvu in je eden stebrov slovenske energetike, je lani poslovalo z rekordnim 204-milijonskim dobičkom. Skupina ga je ustvarila, čeprav je lani potekal izredni remont Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki je stal 49,6 milijona evrov. Družba je zaradi regulacije cen elektrike imela 195 milijonov evrov manj prihodkov. Redni remont nuklearke je bil pravkar uspešno končan, a večina ključnih vprašanj se v teh časih vrti predvsem okoli načrtovanja drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). 

O projektu je Dejan Paravan, generalni direktor Gen Energije, med drugim govoril za rubriko Leaders for Bloomberg Adria. 

Kakšna bo ekonomika projekta JEK 2? 

Danas bodo javnosti predstavljene aktivnosti v zvezi s pobudo za umeščanje v državni prostorski načrt ter ekonomika projekta. "Predvsem zaradi tega, ker se v zadnjih tednih v javnosti širijo različne številke. Nekatere so precej zgrešene in zato bi radi tudi tukaj postregli z bolj jasnimi informacijami," je pojasnil Paravan.

Ob tem je poudaril, da se navedbe, da naj bi bila cena proizvodnje elektrike iz tega objekta skoraj 200 evrov za kilovatno uro, ne skladajo z njihovimi izračuni. Spomnil je tudi, da bodo vsi izračuni natančno preverjeni.

Bloomberg Adria

Kot je povedal sogovornik, bo dokončna odločitev investitorja sprejeta do leta 2028, a okvirne ocene oziroma interni izračuni bodo predstavljeni danes. Končna cena bo, kot že omenjeno, "stvar pogajanj z dobavitelji in moramo najti sweet spot [optimalno ceno in pravi trenutek za njeno določitev]."

Ob vprašanju, ali izračuni o ceni v okvirih 10 milijard evrov držijo, je Paravan pritrdil, da "govorimo o približno takšnih številkah" ter da gre za ogromno investicijo.

Opiranje na izkušnje oziroma ocene iz tujine je po Paravanovih besedah nesmiselno, saj je bilo v zahodnem svetu v zadnjih desetletjih zelo malo naložb. Posledično projekti, ki so bili zgrajeni pred desetletji, lahko pomenijo prvo gradnjo.  Gradnje novih tehnologij tudi stanejo več.

"Zato je tako pomembno, da se tudi pri odločitvah za različne dobavitelje in dizajne osredotočamo izključno na preverjene dobavitelje in projekte. Ker se dobro zavedamo, da bo tudi ta projekt predvidljiv in uspešen samo, če bomo posegli po neki preverjeni tehnologiji."

Kdo bo financiral megalomanski energetski projekt?

Znano je, da so nekatere okoliške države izrazile podporo projektu drugega bloka, saj bi tudi same imele koristi od tega. Del gospodarstva, predvsem visoko intenzivna industrija, zagovarja gradnjo drugega bloka, a vprašanje je, ali bo njihova podpora presegla načelno raven.

"Dokler niso postavljene osnove, ni mogoče iskati investitorjev," je jasen tudi Paravan. Zato tudi z bankami še ne potekajo pogovori, čeprav so na evropskem monetarnem področju vse glasnejši pozivi, da tudi Evropska investicijska banka (EIB) začne financirati jedrsko energijo. Na to je opozoril tudi podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič na februarskem forumu EIB.

Na vrednost investicije vplivajo trije dejavniki: cena in dolžina gradnje, strošek financiranja in pričakovana ali prodajna cena, izvedena v dejanski življenjski dobi, ki jo je nemogoče napovedovati, saj gre pri drugem bloku jedrske elektrarne za 80-letni projekt.

Pri stroških financiranja bo po besedah Paravana potrebna pazljivost, da ti ne bi presegli optimalnih okvirov in postali preveliki. Če bi bile zahtevane stopnje donosa prevelike zaradi narave projekta, dolge življenjske dobe ali velikega začetnega kapitala, lahko vlaganja trpijo, pravi Paravan. 

 

Cena elektrike od 66 do 99 evrov za megavatno uro

Gen Energija in Elektroinštitut Milan Vidmar sta danes predstavila nove študije in ekonomske izračune povezane s projektom Jek 2. Z vidika vpliva na elektroenergetsko omrežje je optimalna velikost Jek 2 do tisoč tristo megavatov neto električne moči. Med drugim so predstavili tudi ključne podatke o naložbeni vrednostni drugega bloka, ki pa ne temeljijo na zavezujočih ponudbah potencialnih partnerjev.

Če bi gradnjo začeli letos, bi bil njen strošek 9,3 evra na kilovat inštalirane moči. Gre za ceno, v kateri niso upoštevani stroški financiranja, inflacija in drugo. Elektrarna z močjo tisoč megavatov bi stala 9,3 milijarde evrov, elektrarna s 1650 megavati moči pa 15,4 milijarde evrov.

Stroškovna cena megavatne ure, ki bi jo proizvedli v novi jedrski elektrarni, je 44,5 evrov. A na ceno bo vplival tudi strošek financiranja, ki bo določen v prihodnosti.

Najnižjo povprečno ceno elektrike za povrnitev naložbe ocenjujejo na 66 evrov na megavatno uro. Ob povprečnem triodstotnem strošku financiranja bi se cena dvignila na 81 evrov, pri štiriodstotnem pa na 99 evrov na megavatno uro.

Gre za najboljšo interno oceno Gen Energije, za katero nameravajo pridobiti mednarodno recenzijo priznane domenske inštitucije še pred izvedbo referenduma, navajajo v sporočilu za javnost. 

Gen Energija je na pristojno ministrstvo že poslala osnutek pobude za pričetek izdelave državnega prostorskega načrta.

Celoten pogovor z Dejanom Paravanom o razvoju jedrske energije v današnjem času, pripravah na referendum, prihodnjih investicijah v zeleno energijo, poslovni ureditvi podjetja Gen-I in poslovnih rezultatih v prvem četrtletju poslušajte v zgodnjem videu.

Posodobljeno z informacijami z jutranje tiskovne konference.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar