.webp){kind=icon}
Sloveniji je drugič v njeni zgodovini uspel veliki met v Združenih narodih (ZN), medtem ko v Združenih državah Amerike (ZDA) odmevajo ovadbe proti velikim kripto podjetjem in nov izdelek tehnološkega velikana Apple. Na enem mestu zbiramo najbolj brane in najpomembnejše zgodbe dneva.
Na današnjem glasovanju na Generalni skupščini ZN v New Yorku je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-25. S 153 prejetimi glasovi je premagala tekmico Belorusijo; za zmago je bila potrebna dvotretjinska večina 128 glasov. Premier Robert Golob je izvolitev opisal kot enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji in dodal, da se bomo dosledno "zavzemali za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti," kar je osnovno poslanstvo sveta.
New York pa je v zadnjih dneh obenem epicenter pretresov v kripto svetu. Ameriška agencija za trg vrednostih papirjev (SEC) je ponedeljkovo ovadbo kriptomenjalnice Binance v torek nadgradila še z ovadbo največje ameriške menjalnice Coinbase. Seznam digitalnih žetonov, ki jih SEC šteje za neregistrirane vrednostne papirje, zdaj obsega več kot 115 milijard dolarjev, bitcoin pa je po novici izgubil do pet odstotkov.
Na zahodni obali ZDA, v Kaliforniji, so se danes oči privajale na včerajšnjo Applovo predstavitev novih očal za t.i. obogateno resničnost (angl. augmented reality). Izdelek z imenom Vision Pro je bil nestrpno pričakovan v tehnološki skupnosti, saj ga je podjetje razvijalo zadnjih sedem let, vprašanje pa je, kaj si bodo potrošniki mislili o prodajni ceni 3.500 dolarjev za en par očal.
Kljub uspehu na mednarodnem parketu za slovensko vlado ni vse rožnato. Pogajanja o reformi plačnega sistema namreč sprožajo rožljanje s stavkami nezadovoljnih sindikatov, od visokošolskih učiteljev do sodnikov in carinikov. Vladni predlog, da za reformo plačnega sistema nameni okrog 270 miiljonov evrov, se predstavnikom sindikatov zdi prenizek.
Na drugi strani vladi ugovarja gospodarstvo: Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nezadovoljni z zamikom časovnice za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krkšem na leto 2040, ki bi po njihovem pomenilo dražjo elektriko in večjo uvozno odvisnost. Na ministrstvu za okolje pa opozarjajo, da projekt JEK2 ne more pomagati doseči naših podnebnih zavez do leta 2030, zato je v spremenjenem podnebnem načrtu večji poudarek na obnovljivih virih. Spor med jedrsko energijo in obnovljivimi viri je umetno ustvarjen, še pravijo.
Padec zaupanja v slovensko gospodarstvo pa je opazen pri eni naših najpomembnejših trgovinskih partneric, Nemčiji. Po podatkih Slovensko-nemške gospodarske zbornice bi le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji ponovno investiralo na tem območju, leto prej pa je ta delež znašal 85 odstotkov. Preostalih 25 odstotkov, ki ne bi izbralo Slovenije, bi raje izbralo Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško ali Češko.
Investicije skuša Slovenija privabiti tudi na ravni Evropske unije (EU). Opravili smo intervju z regionalno direktorico Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Victorio Zinchuk, ki pravi, da sta "veter in sonce za nas nedvomno prednostni nalogi v regiji, kjer delujemo, in menimo, da je izredno pomembno zagotoviti, da vlade ustvarijo spodbudna okolja, da zagotovijo uresničitev teh naložb."
Za vikend se obetata dva epska športna spektakla: V Instabulu se bosta v sobotnem finalu Lige prvakov pomerila Manchester City in Inter iz Milana, dan kasneje pa bomo v Parizu spremljali finale teniškega turnirja Roland Garros. Na slednjem srbski šampion Novak Djoković zasleduje že 23. zmago na turnirjih grand slam, do sedaj si je zagotovil mesto v polfinalu.
Preverili smo tudi, kateri poklici bodo z vzponom novih tehnologij, med njimi umetne inteligence, kmalu postali avtomatizirani, ter katerim se obeta večje povpraševanje. Najbolj bo avtomatizacija prizadela sektorje bančništva in finančnih storitev, potovanj, tehnologije, zavarovalništva in proizvodnje.
