Ministrstvo: Spor med jedrsko energijo in obnovljivimi viri nepotreben

Gospodarstvo s sklicevanjem na novo študijo Jožeta P. Damijana opozarja na negativne stroškovne in strateške posledice zamika gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, pristojno ministrstvo pa odgovarja, da nam časovnica za JEK2 ne pomaga doseči ambicioznih kratkoročnih podnebnih ciljev.

"Zaradi nujnega hitrega ukrepanja moramo do leta 2030, ki je v energetiki danes, storiti čim več na področju uvajanja obnovljivih virov energije," pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "Glede na to, da projekt JEK 2 ne more biti realiziran v prihodnjih sedmih letih, je treba aktivno pristopiti k rešitvam, ki pa so lahko realizirane v tem času in ki jih, nenazadnje, zaradi opuščanja rabe premoga in drugih fosilnih virov potrebujemo, ne glede na izvedbo JEK 2."

Tako se ministrstvo odziva na očitke gospodarstva, da v svoji posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zavlačuje z izvedbo gradnje drugega bloka in preveč poudarka daje obnovljivim virom energije (OVE).

Kot v nedavni študiji ugotavljata Damijan in Drago Babič, bi zamik gradnje drugega bloka za štiri leta, z leta 2035 na 2039, pomenil višje stroškovne cene elektrike v tem obdobju za 70 evrov na megavatno uro, medtem ko bi se maloprodajne cene dvignile na 180 evrov na megavatno uro. Uvozna odvisnost Slovenije bi se povečala za 20 do 25 odstotkov, je še dejal Damijan na predstavitvi študije, strošek elektrike za prebivalce in gospodarstvo pa naj bi se povečal za okrog 900 milijonov evrov na leto.

Študija za izhodišče jemlje elektroenergetski program, ki so ga predlagali energetski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, in predvideva vključitev JEK2 v omrežje leta 2035, medtem ko trenutna vlada za cilj postavlja letnico 2040.

Pomanjkljiva pobuda za JEK2 in možnost referenduma

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je pobuda trenutno v postopku predhodne uskladitve gradiva med ministrstvom za okolje, ministrstvom za naravne vire in prostor ter investitorjem, tj. podjetjem Gen energijo. "Ugotovljenih je bilo nekaj pomanjkljivosti, pri čemer ocenjujemo, da ima ključni vpliv na časovnico postopka umeščanja to, da pobuda ne vsebuje vseh predpisanih prilog. Ocenjujemo, da bo dopolnjena pobuda pripravljena in oddana na MNVP poleti 2023," so sporočili z ministrstva za okolje.

Predlog posodobitve NEPN zahteva pospešeno pripravo ekonomskih in drugih strokovnih analiz in podlag za odločanje o projektu JEK2, pa tudi potrditev projekta na referendumu.

"Ne vem, zakaj bomo čakali pet let za odločitev o nuklearni elektrarni, celotno slovensko gospodarstvo podpira to naložbo. Ne vem, zakaj sprašujemo narod in civilno iniciativo za vsakega od posamičnih objektov. To ne vodi nikamor. Potem smo povsem paralizirani. Gre za nacionalne projekte nacionalnega pomena," je bil prejšnji teden na konferenci ReGreen do te strategije kritičen predsednik uprave Nove ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak.

Tej kritiki se pridružuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Njen predsednik Tibor Šimonka opozarja, da se bodo potrebe odjemalcev po električni energiji do leta 2050 podvojile, zato je potrebna "večsmernost, energetska različnost in čim večja samooskrba." Scenarij povečanja tako jedrske energije kot obnovljivih virov še vedno predvideva letni primanjkljaj električne energije za štiri teravatne ure, poleg tega ima sončna energija osemkrat višje izpuste ogljikovega dioksida kot jedrska, pravi Damijan.

"Da ne bo pomote. Na GZS nismo proti obnovljivim virom energije. Vendar ti žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije," pojasnjuje generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Ministrstvo Damijanove študije ni prejelo, da bi lahko preverilo uporabljene predpostavke in podalo lastno oceno ali naročilo neodvisno recenzijo, zato predstavljenih rezultatov ne more komentirati, so dejali.

Posodobitev NEPN posledica novih podnebnih zavez

S posodabljanjem NEPN v letih 2023 in 2024 se ministrstvo prilagaja novim podnebnim zavezam Slovenije do leta 2030, v tem obdobju pa na prispevek JEK2 ne moremo realno računati. "V letu 2028 bo pripravljen NEPN s cilji za 2040, kjer bomo imeli več informacij o okvirih projektne realizacije JEK2 in bo možno v NEPN zapisati kaj bolj konkretnega," sporočajo z ministrstva.

Te zaveze sovpadajo z evropskimi podnebnimi cilji, med katerimi je tudi znižanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do 2030, v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, na poti do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Tudi na nacionalni ravni so do leta 2030 postavljeni cilji zmanjševanja emisij, večanja deleža OVE in varčevanja z energijo, ti cilji pa z vsako revizijo postajajo bolj ambiciozni.

"OVE so sedanjost in tudi prihodnost v energetiki. Menimo, da je spor med jedrsko energijo in OVE umetno ustvarjen in predvsem nepotreben. Podnebna znanost in tudi politične zaveze na energetsko-podnebnem področju nas zavezujejo k hitremu in učinkovitemu ukrepanju pri naslavljanju podnebnih sprememb," menijo na ministrstvu.

Šimonka medtem pravi, da je poleg podnebne nevtralnosti potrebno gledati tudi na uvozno neodvisnost. Slovenija proizvaja manj elektrike, kot je porabi, njena uvozna odvisnost pa se je v lanskem letu znova povečala.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar