.webp){kind=icon}
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v preteklosti pogosta vlagala v infrastrukturo, z razvojem držav pa se njihov fokus premika v obnovljive vire energije. V Sloveniji se zanimajo za naložbe v finančni, proizvodni in storitveni sektor. Na Hrvaškem pa je banka lansirala svojo prvo idejo o potencialu vetra na morju, napovedujejo pa tudi premike na področju obetavne agrofotovoltaične energije.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria dejala regionalna direktorica EBRD Victoria Zinchuk, države regije brez strukturnih reform nimajo prihodnosti. Pravi, da je v regiji zaznati interes zasebnih vlagateljev, ki pa jim preglavice pogosto še vedno povzroča toga birokracija. Edino s korenitmi spremembami lahko namreč po njenem mnenju tudi preprečijo beg možganov.
Preberi še
EBRD opozarja na kreativno izogibanje ruskim sankcijam
Medtem ko se je trgovanje med Rusijo in EU zmanjšalo, pa to cveti med EU in ruskimi sosedami.
16.02.2023
Evropska banka za obnovo in razvoj (v nadaljevanju EBRD) se v regiji Adria osredotoča na podjetniški sektor. Katere priložnosti vidite?
No, veliko je priložnosti in res moramo opredeliti, o katerih državah govorimo, kajti ko govorimo o Sloveniji v primerjavi s Hrvaško v primerjavi z Zahodnim Balkanom, moramo vedeti, da je zrelost podjetniškega sektorja zelo različna. Trenutno sem bazirana na Hrvaškem in zadolžena za pet držav, med katerimi so Slovenija, Češka, Madžarska in Slovaška. Vidimo lahko, da sta konkurenčnost zasebnega sektorja na Hrvaškem in v Sloveniji dve področji našega fokusa. Naložbe v energetiko, predvsem v obnovljive vire energije, so vsekakor na vrhu naših prioritet. Če pogledamo Zahodni Balkan, so tranzicijski izzivi, kot jim pravimo v EBRD, še širši in globlji kot v državah Evropske unije (EU). In tam moramo vsekakor podpreti podjetniški sektor in pri temu ne posvečati pozornosti temu, o katerem podsektorju govorimo. Medtem obnovljiva energija očitno izstopa, verjetno kot eden od sektorjev, ki mu dajemo prednost v teh dneh.
V katere projekte vlagate, v vetrne parke, hidroelektrarne?
Veter in sonce sta za nas nedvomno prednostni nalogi v regiji, kjer delujemo, in menimo, da je izredno pomembno zagotoviti, da vlade ustvarijo spodbudna okolja, da zagotovijo uresničitev teh naložb. Zato spodbujamo te priložnosti v državah, kot je Albanija. Na Hrvaškem podpiramo Hrvaško združenje za obnovljivo energijo in pravkar smo lansirali našo prvo idejo o potencialu vetra na morju, zelo kmalu pa bo na voljo še študija o potencialu agrofotovoltaične energije. Potencial torej obstaja. Vprašanje je, ali obstajajo možnosti financiranja? Lahko rečem, da obstajajo. Je želja za investiranje pri zasebnih vlagateljih? Vsekakor. A žal še vedno postopki trajajo dlje, kot bi si želeli, ker reforme v številnih državah še vedno zaostajajo.
Vprašanje je, ali obstajajo možnosti financiranja? Lahko rečem, da obstajajo. Je želja za investiranje pri zasebnih vlagateljih? Vsekakor. A žal še vedno postopki trajajo dlje, kot bi si želeli, ker reforme v številnih državah še vedno zaostajajo.
V Sloveniji se je EBRD v preteklosti največ omenjal pri naložbah v infrastrukturo. Kakšni so vaši načrti za Slovenijo?
Vlaganja v infrastrukturo so bila v preteklosti predstavljala velik del vlaganj EBRD. Moram pa priznati, da z leti financiranje infrastrukture ne igra več tako pomembne vloge. Priložnosti iščemo, ko se pojavijo. Podpiramo finančni sektor. Veliko vlagamo v strukturirane kapitalske trge, transakcije, ki vključujejo finančni sektor, v Sloveniji pa imamo zelo močan portfelj v proizvodnem in storitvenem sektorju.
Ali imajo države v regiji Adria priložnost za nadaljnji razvoj brez reform?
Ne. Mislim, da napredka ne bo, če program reform ne bo učinkovit.
Po katerih državah naj se zgledujejo?
Zgledovati bi se morali po tistih državah, ki so izvedle reforme na ustreznih področjih in primeri so v Evropi, pa tudi v drugih državah po svetu, ki jim je uspelo narediti tranzicijo. Ne glede na to, ali govorimo o obnovljivih virih energije, o izobraževanju, o zdravstvenem sistemu, ne glede na to, ali govorimo o enostavnosti poslovanja, osredotočenosti na inovacije. Uspešni primeri obstajajo, pomembno je le, da oblikovalci politik te primere posvojijo in tudi ukrepajo.
Je najboljša ali morda edina pot za napredek držav Zahodnega Balkana članstvo v EU?
Menim, to moje osebno in tudi strokovno mnenje, da lahko članstvo v EU tako veliko ponudi tistim državam, ki še niso članice EU, da je to vsekakor pot, ki bi jo morale te države raziskati.
Eden največjih problemov v regiji je verjetno beg možganov. Kako rešiti to težavo?
Z reformami. Problema bega možganov se ne morete lotiti brez spremembe načina dela. Razlog, zakaj ljudje odhajajo, ni v tem, da želijo oditi. Iščejo boljšo prihodnost. Zato je na nas, oblikovalcih politik, da naredimo prihodnost v svojih državah boljšo. In tega ne morete storiti brez celovitih reform, ne da bi omogočili trgu, da se ti ljudi vrnejo v največji možni meri. Še pomembneje pa je zadržati ljudi, ki še živijo v teh državah. Torej moramo biti pozorni na njihove potrebe in na priložnosti, ki jih je treba ustvariti v različnih delih gospodarstva in družbene infrastrukture. Samo tako lahko zagotovimo, da se te države ne bodo soočale s takšnim begom možganov, s kakršnim se soočajo danes.
Omenili ste tudi pomen opolnomočenja žensk v teh državah.
Vsekakor. Verjamem, da so ženske ustvarjalke sprememb in da je izjemno pomembno vlagati v izobraževanje. Veliko govorimo o opolnomočenju žensk kot voditeljic in to je izjemno pomembno. Verjamem pa, da je spremembo mogoče doseči le, če začnemo res zelo zgodaj. Če začnemo izobraževati tudi mlada dekleta in fante, da sprejmemo dejstvo, da so enake možnosti resničnost današnjega sveta in opolnomočimo mlade ženske, ko gredo skozi proces izobraževanja, da stopijo naprej, da vodijo in dosežejo, da bo ta svet boljši.
