EU z reformo trga elektrike išče trajnost in odpornost

Evropska komisija naj bi v torek predstavila predlog reforme evropskega trga električne energije, ki bo poleg trajnostnih ciljev skušal zagotoviti energetsko neodvisnost Evropske unije (EU) v luči lanske energetske krize in potrošnike zaščititi pred nestanovitnimi cenami.

Med 23. januarjem in 13. februarjem je bilo odprto tudi javno posvetovanje, v okviru katerega je Evropska komisija, zakonodajni organ EU, zbirala predloge zainteresirane javnosti glede ukrepov na trgu elektrike. Nanj so se po podatkih Komisije v največjem številu odzvali slovaški državljani.

"Nabor opcij oziroma smeri za reformo, kot so navedene v okviru javnega posvetovanja, je zelo širok, nekatere pa se med sabo lahko celo izključujejo. Med možnimi ukrepi so tudi taki, za katere še ni jasno, kako bi delovali v praksi," so za Bloomberg Adria dejali pri največjem slovenskem dobavitelju električne energije GEN-I, kjer dogajanje pozorno spremljajo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrebo po novi zakonodaji na področju energetike, vključno s trgom električne energije, izpostavila v govoru o stanju v EU septembra lani, s čimer je ta cilj uvrstila v program Komisije za leto 2023.

Bloomberg

 

"Sedanja zasnova trga z električno energijo ni več pravična do potrošnikov. Morali bi izkoristiti prednosti nizkocenovnih obnovljivih virov energije. Torej moramo ločiti prevladujoč vpliv plina na ceno električne energije. Zato bomo naredili globoko in celovito reformo trga z električno energijo," je takrat napovedala von der Leyen.

Ločitev cen plina in elektrike

Ena od težav, ki jih je razkrila lanska energetska kriza, je korelacija med ceno zemeljskega plina in veleprodajno ceno elektrike. Ker se zemeljski plin uporablja tudi za proizvodnjo elektrike, so ob prekinitvi dobave ruskega plina, ki je predstavljal 40 odstotkov evropske porabe, v nebo poskočile tudi cene elektrike. Dobrih 40 odstotkov elektrike EU proizvede s fosilnimi gorivi, ki vključujejo zemeljski plin, nafto in premog. K rasti cen pa so poleg geopolitičnih napetosti pripomogli tudi daljši izpadi dotrajanih jedrskih reaktorjev v Franciji in nizka proizvodnja v hidroelektrarnah.

Decembra lani so energetski ministri EU, med njimi slovenski minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer, dosegli dogovor o izrednem ukrepu na področju trgov elektrike. Določili so mehanizem za tržne popravke, ki se sproži, ko cena plina na nizozemski borzi TTF (angl. Title Transfer Facility) preseže 180 evrov za megavatno uro, obenem pa je cena za enomesečno terminsko pogodbo na TTF za vsaj 35 evrov višja od referenčne cene za utekočinjen zemeljski plin (UZP).

Mehanizem je v veljavo stopil 15. februarja letos, spremljanje sprememb na trgu pa je v domeni Agencije za sodelovanje regulatorjev energije (ACER).

Cene plina na borzi TTF so sicer v novem letu krepko pod zastavljeno mejno ravnjo, saj so se spustile pod 50 evrov za megavatno uro. To zmanjšuje tudi pritisk po radikalnejših posegih na trg elektrike in povečuje možnost bolj ciljno usmerjene reforme, kot smo poročali nedavno.

Slovaki najbolj zainteresirani za reformo trga

V času posvetovanja je Komisija prejela 1.350 veljavnih povratnih informacij, od tega so jih 709 prispevali evropski državljani, kar je dobrih 52 odstotkov vseh prejetih predlogov. Podjetja so prispevala dobro petino vseh predlogov.

Daleč največ predlogov med članicami EU je imela Slovaška s 611, kar predstavlja 45 odstotkov vseh zbranih predlogov. Sledijo Francija, Nemčija in Belgija z več kot sto predlogi, medtem ko se Slovenija nahaja pri repu tabele s petimi veljavnimi predlogi.

Med posvetom je Poljska predlagala, da EU ne dela razlik med različnimi oblikami brezogljične ali nizkoogljične proizvodnje elektrike, pri čemer so se zavzeli predvsem za jedrsko energijo.

GEN-I vidi še precej odprtih vprašanj

Podjetje GEN-I, naš največji dobavitelj električne energije in obenem največji trgovec z elektriko v regiji Adria, si prizadeva za "stabilen tržni okvir in pogoje, ki bodo prispevali k energetskemu prehodu, razogljičenju ter tržnemu delovanju", so sporočili. "Izboljšave so zagotovo možne in dobrodošle, a se morajo osredotočati na doseganje navedenih ciljev."

Med javnim posvetovanjem so bile po njihovih besedah omenjene možnosti trajne vpeljave nekaterih lanskoletnih kriznih ukrepov, med njimi "omejitve presežnih prihodkov, znižanje porabe in regulacija cen".

Ena od postavk Komisije je izboljšati zaščito potrošnikov pred tržnimi nihanji. Pri GEN-I menijo, da ni jasno, "v kakšni meri bi spremembe za zaščite potrošnikov upoštevale tudi izpostavljenost dobaviteljev", pomembno pa se jim zdi tudi vprašanje, kateri predlogi bodo izbrani za izboljšave dolgoročnih trgov. Ker obstaja več odprtih vprašanj in več različnih pristopov, je težko predvideti, katere spremembe bodo dejansko končale v predlogu Komisije. Zato tudi težko ocenijo vpliv, ki ga bo reforma imela na njihovo poslovanje, pravijo.

"Razvoj dogodkov na EU ravni v GEN-I dnevno spremljamo, se nanje odzivamo in skladno z njimi usmerjamo naše poslovanje," so še dejali pri podjetju.

"Reforma evropskega trga električne energije je šele v nastajanju. Ta trenutek še ne moremo konkretizirati, kakšni ukrepi nas čakajo, niti oceniti vplivov na naše podjetje," pa so nam sporočili iz podjetja E3.

Pri podjetjih Elektro energija in ECE na naša vprašanja niso odgovorili. Vprašanja o pričakovanjih in predlogih Slovenije pri sestavi reforme smo naslovili tudi na ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki pokriva področje trga elektrike, a do objave odgovorov nismo prejeli.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar