.webp){kind=icon}
V lanskem letu je med 26 slovenskimi bolnišnicami 18 bolnišnic, vključno s psihiatričnimi, poslovalo pozitivno, osem pa negativno. Skupni poslovni izid je izkazoval 11 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Bolnišnice, ki so zdravile paciente s covidom-19, so po interventni zakonodaji v lanskem letu iz proračuna prejele 52,1 milijona evrov za nerealiziran program, ker so morale zagotavljati proste kapacitete zaradi covida in niso mogle opravljati polnega programa. Sredstva predstavljajo 80 odstotkov vrednosti nerealiziranega programa; opravljene storitve, povezane s covidom, pa so bile odštete. Ta sredstva so izvajalci vključili v poslovni izid za leto 2021, finančni tok pa je bil realiziran marca letošnjega leta.
Dodatno so iz proračuna Republike Slovenije izvajalci dobili še vse dodatke, ki so bili določeni z interventno protikoronsko zakonodajo. V celotnem letu je bila skupna vsota izplačil iz tega naslova 234,6 milijona evrov.
Menjave v svetih zavodov
Prvi podatki o poslovanju bolnišnic za leto 2022 kažejo bistveno poslabšano sliko, in sicer je ocena poslovanja v prvih petih mesecih leta pozitivna le pri sedmih bolnišnicah, pri 19 pa je negativna. Ocena poslovanja je negativna tudi pri štirih od petih psihiatričnih bolnišnic. "Letos je stanje precej alarmantno," je dejal Aleš Šabeder, ki bo vodil urad za nadzor pri ministrstvu za zdravstvo.
Trenutno je skupna ocena poslovanja bolnišnic 41,5 milijona evrov izgube. Od tega je SB Celje ustvaril 4,4 milijona izgube, UKC Ljubljana 24 milijonov, B Kranj 0,5 milijona, UKC Maribor 3,5 milijona, SB Murska Sobota 1,5 milijona in SB Slovenj Gradec več kot štiri milijone evrov izgube. Bolnišnice pesti tudi nelikvidnost, saj imajo skupaj že za 173 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, od tega za 77 milijonov evrov zapadlih. Največ zapadlih obveznosti ima UKC Ljubljana, za 60 milijonov evrov.
Navedeno je terjalo takojšnje ukrepanje. Zato so bili v bolnišnicah, kjer je finančno stanje najbolj urgentno, zamenjani sveti zavodov in imenovani predstavniki, ki bodo imeli glavno nalogo določiti in spremljati aktivnosti za stabilizacijo poslovanja. Ministrstvo je zamenjalo člane svetov v petih največjih in še štirih najbolj kritičnih bolnišnicah. S poslovanjem bolnišnic se je seznanila tudi vlada. "Ob prihodu na ministrstvo za zdravje nismo imeli podatkov o poslovanju bolnišnic," je bil ob tem kritičen minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
test123