Golob: Ocena škode toliko višja zaradi bolj odpornih nadomestnih objektov

Proračun za prihodnje leto je državni zbor sprejel že novembra lani, a ta ne zadostuje za načrtovano porabo v prihodnjem letu, zato mora biti popravljen z rebalansom. V ospredje postavlja predvsem ukrepe za odpravo posledic poplav zaradi negotovih makroekonomskih obetov.

Ocena skupnih odhodkov v državnem proračunu se za leto 2024 povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodki so v predlogu rebalansa po novem ocenjeni na 14 milijard evrov, kar je 211 milijonov evrov več kot v potrjenem proračunu.

V dodatne prihodke proračuna za leto 2024 so med drugim že vračunani: solidarnostni prispevek (160 milijonov evrov), sredstva solidarnostnega sklada iz EU (200 milijonov evrov), večji prihodki iz dohodnin (ker je vlada za eno leto zamaknila indeksiranje davčnih razredov). V to pa ni vštet davek na bilančno vsoto bank, saj zakonska podlaga za to še ni sprejeta.

Proračunski primanjkljaj državnega proračuna bo prihodnje leto dosegel 2,2 milijarde evrov, kar je približno 900 milijonov evrov več kot v potrjenem proračunu. Primanjkljaj, izražen v bruto domačem proizvodu, bo tako narasel na 3,3 odstotka BDP. S tem bo Slovenija prekoračila dovoljeno mejo, kot jo določa fiskalno pravilo.

Bolj odporna nadomestna gradnja

Robert Golob je ob začetku obravnave predloga rebalansa ocenil, da so spremembe zelo velike, zaznamovane s katastrofalnimi poplavami. Zato sta poračuna za leti 2024 in 2025 povsem drugačna, kot bi bila sicer. Zadnja vladna ocena škode po poplavah je dosegla skoraj deset milijard evrov, kar je sicer 15 odstotkov BDP, in skoraj tri milijarde evrov več  od predhodne ocene. Pri tem bodo po besedah Goloba namenili dve milijardi evrov za sanacijo plazov, 3,3 milijarde evrov pa za obnovo vodotokov.

Gospodarstvo bo prejelo približno milijardo evrov, okoli 800 milijonov bodo namenili za pomoč prebivalstvu, drugo za infrastrukturo. "Ocena je toliko večja od prejšnjih, ker se upoštevajo tudi nadomestni objekti, ki bodo bolj odporni," je napovedal Golob. Pri tem je poleg nadomestnih hiš in gospodarskih objektov vključil še nadomestne objekte v infrastrukturi.

Golob zagotavlja, da se ne ustavlja nobena od bistvenih investicij, z rebalansom se povečujejo sredstva za raziskave in razvoj.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob začetku obravnave predloga rebalansa proračuna dejal, da za prihodnje leto v rebalansu niso namenili sredstev za plačno reformo v javnem sektorju, so pa ta na voljo v predlogu proračuna za leto 2025. Predlog rebalansa za leto 2025 sicer predvideva 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov.

Menjave v vladi

Poslanci so se medtem danes seznanili z odstopom ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Ministrske naloge bo namesto njega začasno prevzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Brežan, ki je izgubil zaupanje predsednika vlade, je ob tem zavrnil navedbe, da občine od ministrstva niso dovolj hitro dobile sredstev za obnovo po poplavah.

Funkcijo ministra za javno upravo pa je namesto Sanje Ajanović Hovnik z današnjim dnem začasno prevzel finančni minister Boštjančič, so ob tem sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Premier Robert Golob je v zvezi z rekonstrukcijo ministrske ekipe povedal, da bodo novi ministri "znani zelo hitro". S kandidatko za novo zdravstveno ministrico je zadovoljen, pravi, menjava na čelu okoljskega ministrstva pa bo prinesla več učinkovitosti, je prepričan. Zgodba z ministrico za javno upravo pa je zanj "kadrovsko začasno zaključena".

Premier je v zvezi z imenovanjem Valentine Prevolnik Rupel z mesta državne sekretarke na ministrstvu za zdravje na ministrski položaj vehementno poudril, da "vem, da se zdravstvena reforma, ki ostaja prva prioriteta te vlade, po odstopu Bešiča Loredana ni zaustavila niti za dan". O reformi zadravstva je dejal, da gre za področje, ki bo v naslednjih mesecih deležno največ sprememb, nadaljevali naj bi sprejemanje zakonodaje za digitalizacijo zdravstva in sprememb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa tudi aktivni sistem vzpostavljanja kakovosti v zdravstvu.

Podobno velja za obnovo škode po poplavah, za kar je prvi minister povedal, da bo v naslednjih mesecih "priprava načrtov in tudi izvedba same obnove ter koordinacija ekip na terenu bolj učinkovita."

*Novica je bila v poglavju z naslovom Menjave v vladi dopolnjena z izjavami premierja Roberta Goloba.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar