Kdo prvi investira v startupe: Prijatelji, družina ali naivneži?

Iz perspektivnih zagonskih podjetij tudi pri nas rastejo uspešne podjetniške zgodbe. Velikokrat se zgodi, da pri prvih investicijah v zagonska podjetja velja pravilo 3F (angl. Friends, Family and Fools), kar pomeni, da v podjetje na začetku praviloma investirajo prijatelji, družinski člani in naivneži. Kako pa je s tem pri nas? Svojih začetkov se spominjajo v podjetjih Chipolo, Extra Forge in Quantifly. 

"Prvi investitorji so bile naše družine, ki so podpirale in še vedno podpirajo našo podjetniško pot. Naš največji investitor so bili naši prvi kupci na platformi Kickstarter, ki so produkte prednaročili," se spominja izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Chipolo Primož Zelenšek. V podjetju so razvili pametne sledilnike osebnih predmetov, kot so denarnica ali ključi.

Osebni arhiv

 

Kmalu zatem sta v lastniško strukturo podjetja vstopila Slovenski podjetniški sklad in zasebni investitor, nadaljuje Zelenšek. "Vstop investitorjev v začetnem obdobju je podjetje zagotovo potisnilo nekaj korakov naprej." Pove tudi, da so vstopili v enega največjih pospeševalnikov Techstars, kar je bila relativno slaba odločitev, saj drastičnega preskoka zaradi tega vstopa podjetje ni naredilo. "V splošnem bi lahko rekli, da investicije niso bistveno vplivale na razvoj podjetja, zagotovo pa so ga naredile močnejšega."

Imeli so idejo, ki je prišla ravno ob pravem času. Za zbiranje sredstev so izbrali platformo Kickstarter, kar jih je na začetku katapultiralo na trg, nadaljuje Zelenšek. Na plaformi za množično zbiranje sredstev so leta 2013 zbrali 230 tisoč evrov.  

V zadnjem obdobju je zagotovo velik preskok povzročila odločitev, da kot eno prvih podjetij izdelajo posebno linijo produktov, ki deluje znotraj Applovega ekosistema Find My, pripoveduje Zelenšek. Lani je podjetje ustvarilo 7,6 milijona evrov prometa.

Z trdno ekipo od vzpona do padca

"Večina zagonskih podjetij propade, ker jim zmanjka denarja še pred lansiranjem produkta. To se je skoraj zgodilo tudi nam," pove ustanovitelj in izvršni direktor zagonskega podjetja Quantifly Luka Pregelj. Podjetje ponuja digitalno platformo za organizacijsko diagnostiko, ki izboljšuje učinkovitost delovanja ekip. "Ko sem po neprespani noči o stanju obvestil ekipo, je bil odziv presenetljiv," se spominja Pregelj. Večina ekipe je bila pripravljena pomagati tudi brez plačila, eden od zaposlenih je ponudil posojilo, starši drugega pa celo investicijo.

Osebni arhiv

 

Idejo zagonskega podjetja so predstavili dvema angelskima investitorjema, ki sta ponudila začetni kapital. Skupaj z lastnimi prihranki in pomočjo družine so nabrali 50 tisoč evrov, kar je bilo dovolj denarja za začetek, pomni Pregelj. Ustanovili so podjetje, zbrali manjšo ekipo in začeli z delom. Po testiranju prvih prototipov jim je bilo jasno, da obstaja potreba po tovrstni diagnostiki na trgu. Hkrati pa so spoznali, da za razvoj orodij potrebujejo dodatno financiranje. 

Prijavili so se na razpis Slovenskega podjetniškega sklada in prišli do 75 tisočakov v obliki konvertibilnega posojila, zbrali pa so še dodaten angelski kapital. V dveh letih so zbrali skoraj milijon evrov investicijskega kapitala, največji vložek je bil vplačan s strani skupine Elektronček v lastništvu slovenskega podjetnika Joca Pečečnika.

"Postaviti podjetje, ki organsko raste iz samostojnega podjetja v agencijo in postopoma v podjetje ter se financira iz lastnega kapitala, je težko," prizna Pregelj. Zbiranje investicijskega kapitala, usklajevanje interesov in pričakovanj ter vključevanje investitorjev v odločitve pa dodaja še eno dimenzijo zahtevnosti. Zato meni, da je treba najprej presoditi, ali je sploh smiselno iskati investitorje. 

"Pridobljeno zaupanje več kot 50 organizacij in investitorjev, " Pregelj opiše največji uspeh podjetja Quantifly. Za financiranje z investicijskim kapitalom so se odločili, ker ima podjetje globalni potencial in je zato hitrost razvoja kritičen dejavnik za uspeh. V dveh letih so uspeli zgraditi ekipo, razviti produkt in pridobiti zaupanje več kot 50 domačih in tujih strank. "To brez investicij ne bi bilo mogoče," poudari in doda, da je v lanskem letu podjetje beležilo realizacijo 110 tisoč evrov prometa.

Luknjo krpali s pomočjo družine

Veliko podjetnikov nima začetnega kapitala, imajo pa vrhunske poslovne ideje, razmišlja Marko Lukić iz zagonskega podjetja Extra Forge. Podjetje se ukvarja s kovanjem jekla, aluminija, bakra in brona. 

Njihova zgodba v smislu finančne konstrukcije se je začela z investicijskim poslovnim načrtom. Ta je vseboval vse vidike investicije in zagona novega proizvodnega podjetja. Med pisanjem načrta jih je pot ponesla do Žige Metelka, ki je v tistem času začenjal samostojno pot na področju poslovnega svetovanja. Po pregledu načrta so ugotovili, da bodo potrebna dodatna sredstva. Prisluhnila jim je Gorenjska banka, po pridobitvi komercialnega kredita in plačila nekaterih storitev pa so ugotovili, da jih bo ladijski prevoz – ki so ga za svoje storitve potrebovali – stal več, kot so predvidevali. To je popolnoma podrlo njihovo finančno konstrukcijo. "Z dodatnim vložkom s strani družine smo to luknjo zakrpali," se spominja Lukić.

Do investitorjev so najprej pristopili prek Poslovnih angelov Slovenije, kasneje pa prek raznih poslovnih in zasebnih kontaktov. Podjetje Extra Forge je v lanskem letu doseglo realizacijo prodaje okoli 680 tisoč evrov, v letošnjem letu pa računajo, da bodo dosegli 1,8 do dva milijona evrov, dodaja Lukić. 

"Pri pristopu do investitorjev je treba biti predvsem v prvi fazi malce skrivnosten in dati realne podatke le o tem, zakaj potrebuje podjetje investitorja, o donosu, prihodkih in potencialni rasti; vse drugo pride v kasnejših fazah," svetuje Lukić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar