.webp){kind=icon}
Zakaj pri nas ni več samorogov in kakšne težave imajo tuji investitorji, je v intervjuju za Bloomberg Adria TV govorila Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije in podpredsednica sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Slovenska startup podjetja nimajo možnosti pridobiti večjih investicijskih zneskov v slovenskem investicijskem okolju," pravi Dremelj. Objavljamo povzetek intervjuja.
Koliko zagonskih podjetij je pri nas?
Uradne statistike ne beležimo, vsaka organizacija beleži na svoj način. Pri nas nastaja čedalje več startup podjetij, ki so osredotočena na rast; težave pa imamo pri tem, da imamo vse manj scaleup podjetij, torej takih, ki so sposobna hitreje rasti in vstopati na tuje trge.
Zakaj nimamo samorogov, če gremo še en korak naprej? Ali slovenski lastniki podjetja prehitro prodajo?
Ne gre za prehitro prodajo, temveč za to, da slovenska startup podjetja nimajo možnosti pridobiti večjih investicijskih zneskov v slovenskem investicijskem okolju. Nimamo tako velikih in močnih venture skladov oziroma skladov tveganega kapitala, zato je nujno, da grejo startupi po kapital v mednarodno okolje. Najbolj zanimiva sta predvsem London v Združenem kraljestvu in Delaware v ZDruženih državah Amerike (ZDA), ki sta tudi zelo dobro davčno optimizirani okolji za startupe.
Kakšne prepreke pa moramo odstraniti, da bi startupi lahko dobili več investicij?
Te prepreke so predvsem procesne. Poudarila bi spodbudo z davčnimi olajšavami za investitorje. Potem je tu digitalizacija notarskih storitev, saj je to nočna mora tujih investitorjev, ki vlagajo v slovenske startupe. Potem še lažje oziroma vitkejše pridobivanje dovoljenj za visoko kvalificirano delovno silo s tujih trgov, ki bi prišla k nam. Da ne omenjamo opcij za nagrajevanje zaposlenih znotraj startup podjetij. Praksa, ki v tujini dobro deluje, je pri nas nemogoča. Ko v tujini zaposleni dobijo manjši delež lastništva v podjetju, niso obdavčeni. Pri nas je to takoj obdavčeno kot kapitalski dobiček, poudariti pa je treba, da ta delež postane vreden šele po prodaji.
Zakaj slovenski startupi ne potegnejo dovolj kapitala iz tujine?
Dva problema imamo. Na eni strani imamo premalo ambiciozne startup podjetnike, ki bi bili hitri in odzivi ter sposobni hitre rasti, na drugi strani pa premalo privatnih vlagateljev, čeprav se to število krepi. Slovenci imamo zelo dobre investicije, kar se tiče angelskih investicij, smo med najboljšimi v Evropi. A še vedno imamo premalo možnosti in zmožnosti za večje investicijske zneske. Obstaja zelo velika luknja med skladi tveganega kapitala in angelskim investiranjem. Pritegniti želimo tuji kapital tudi z vidika, da spodbujamo čezmejna investiranja, ker s tem vlagatelji konsolidirajo svoj portfelj in odpravljajo tveganja.
S kakšnimi administrativnimi ovirami se še srečujejo podjetniki?
Fiskalizacija je naslednja velika nočna mora. Da ne omenjamo trenutka, ko se pojavi tuji vlagatelj – v Sloveniji je skoraj nemogoče odpreti bančni račun. Investitor pa ne more investirati, če bančni račun ne obstaja. Naslednja zadeva je, da so notarski postopki tako dolgotrajni, ker mora vlagatelj pridobiti številna potrdila za vstopanje v slovensko podjetje z manjšim zneskom – za Slovenca lahko tudi z zelo velikim. To je še ena nočna mora. Veliko vlagateljev obupa in ne investira.
