.webp){kind=icon}
Ne le pri nas, minimalna plača se bo letos in prihodnje leto znatno povečala v 12 od 19 držav evroobmočja, predvidevajo v Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Zaenkrat je bil najizrazitejši dvig v Nemčiji, kjer se je minimalna plača oktobra 2022 zvišala na 12 evrov na uro, kar je skoraj 25-odstotno povečanje v primerjavi z decembrom 2021, ko je znašala 9,6 evra.
V petih državah Srednje in Vzhodne Evrope je bila rast dvomestna: Na Madžarskem se je minimalna plača povišala za skoraj petino, za več kot desetino se je minimalna plača povišale v Litvi, Estoniji, Romuniji in na Hrvaškem. V Bolgariji se je minimalna plača zvišala za deset odstotkov, na Poljskem in Češkem pa za sedem odstotkov.
Precej skromnejše je bilo zvišanje pri nas, kjer se je minimalna plača ob novem letu uskladila z rastjo inflacije, in sicer za pet odstotkov. Na Slovaškem je bila rast štiriodstotna, med državami pa izstopa Latvija, saj edina minimalne plače ni spremenila.
Preberi še
Nekatera podjetja prehitela vlado in že dvignila plače nad minimalno
Po besedah ministra Mesca naj bi minimalna plača prihodnje leto presegla 850 evrov.
03.11.2022
Na drugi strani Avstrija, Danska, Finska, Italija, Švedska in Norveška nimajo zakonsko določene minimalne plače, ampak so najnižje plače določene v kolektivnih pogodbah, ki so sklenjene na sektorski ravni.
Pri nas naj bi minimalna plača letos še zrasla, in sicer zaradi izredne uskladitve. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec sicer namerava socialnim partnerjem predlagati določitev zneska minimalne plače v višini 1.133,37 evrov bruto (803 evrov neto), kar pomeni novo 5,5-odstotno rast.
Poleg tega se v januarju 2023 pričakuje še uskladitev zneska z uradnim podatkom o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta. Po besedah ministra bo minimalna plača dosegla najmanj 850 evrov neto. Skupaj bo torej minimalna plača na medletni ravni v začetku prihodnjega leta višja za več kot desetino.
Hrvaška in nemška minimalna plača tik nad zahtevami EU
Evropski parlament je sicer septembra sprejel direktivo o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (EU). Zakonodaja tako določa minimalne zahteve glede ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač, določitev minimalne plače pa ostaja v pristojnosti držav članic. Rok za implementacijo je dve leti.
Omenjeno direktivo mora izpolnjevati tudi Hrvaška. Tamkajšna vlada je nedavno sprejela uredbo o višini minimalne plače, po kateri bo od 1. januarja minimalna plača znšala najmanj 700 evrov bruto (5.274,15 kune) oziroma 560 evrov neto (4.219,32 kune). Doslej je minimalna plača znašala 3.750 kun neto oziroma 12 odstotkov manj. Z novim dvigom bo minimalna plača znašala 51,32 odstotka povprečne bruto plače in 62,14 odstotka mediane bruto plače za julij letos.
Cilj vlade Andreja Plenkovića sicer je, da bo povprečna plača pri naših južnih sosedih do konca mandata znašala 1.088 evrov (8.200 kun). "Kontekst, v katerem prihaja do dviga minimalne plače, je pomanjkanje delovne sile. Zato morajo delodajalci, ki želijo najti ustrezno delovno silo in jo obdržati, tako ali tako primerno plačati svoje delavce," je za hrvaške kolege komentiral Goran Šaravanja, glavni ekonomist hrvaške gospodarske zbornice. Kot dodaja, bo dvig minimalne plače zagotovo večji problem za delovno intenzivne dejavnosti.
Presenetljivo je evropska direktiva pomembna tudi za največje evropsko gospodarstvo. Nemčija ima osnovno urno postavko od leta 2015, pred tem pa je bila ena redkih evropskih držav, ki je ni uvedla. Minimalna plača tam trenutno znaša 10,45 evra. Z dvigom minimalne plače na 12 evrov je zvezna vlada uresničila enega svojih najpomembnejših projektov. "Nujno je bilo najnižje prihodke dvigniti v primerjavi s povprečnimi," je dejal zvezni minister za delo Hubertus Heil. Po njegovih besedah je to spodnja meja, ki jo zahteva Evropska unija kot prag revščine, torej najmanj 60 odstotkov mediane bruto plače.
Regija Adria počasi caplja za Evropo
Tudi v Srbiji se bo minimalna plača zvišala, in sicer za rekordnih 14 odstotkov, je pred časom napovedal predsednik Aleksandar Vučić. Dvig minimalne plače bodo izvedli, čeprav s člani ekonomsko-socialnega sveta niso dosegli soglasja. Od januarja prihodnje leto bo minimalna plača znašala 230 dinarjev na uro (dva evra) oziroma 40.020 dinarjev ali 340,5 evra na mesec.
Ker bo to velik udarec za delodajalce, je minister za finance Siniša Mali napovedal, da se bo s 1. januarjem povišal neobdavčeni del plače ter znižal prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V Bosni in Hercegovini (BiH) zakon o višji minimalni plači še ni sprejet, poslali pa so ga v trimesečno javno razpravo. V predlogu zakona je zapisano, da je osnova za določitev minimalne plače povprečna bruto plača v BiH iz decembra 2020 v višini 1.532 KM (779 evrov) bruto oziroma 993 KM (505 evrov) neto. Ob tem so dodatno predlagali tudi, da minimalna bruto plača za leto 2023 znaša najmanj 90 odstotkov, za leto 2024 pa najmanj sto odstotkov te osnove. Zenkrat se ugiba, da naj bi bila minimalna plača med 700 in tisoč KM, torej med 350 in 500 evri.
V Severni Makedoniji z zadnjim dvigom minimalna plača od marca znaša 18 tisoč denarjev oziroma 300 evrov neto. Makedonska vlada se je ob tem odločila, da bo delodajalcem, ki ne morejo izplačati minimalne plače v celoti, dodelila subvencije iz državnega proračuna. Trenutno je tam zelo burno, saj javni sektor že tretji mesec stavka. Zveza sindikatov Makedonije (SSM) je vložila tožbo proti državi in vladi zaradi nespoštovanja zakona o minimalni plači, ki je diskriminiral velik del zaposlenih v javnem sektorju. Po zakonu bi morala vlada delavcem zvišati plače za 18,4 odstotka, da bi minimalna plača dosegla 18 tisoč denarjev tudi v javnem sektorju. Makedonci imajo v regiji sicer najnižje povprečne dohodke.
Minimalne plače bodo prihodnje leto verjetno še rasle
Kot ugotavljajo pri Eurofoundu, je za hitro povišanje minimalne plače v zadnjih letih poleg visoke inflacije kriv tudi zaostanek glede na rast povprečne plače. Minimalne plače so namreč v povprečju rasle počasneje od povprečnih plač. "Glede na veliko negotovost se zdi verjetno, da bo do sprememb minimalnih plač prišlo tudi v prihodnjem letu, sploh v tistih državah, kjer se minimalna plača usklajuje z rastjo cen," napovedujejo pri Eurofoundu.
Ob tem pričakujejo, da bodo spremembe minimalnih plač v letih 2022 in 2023 močneje kot običajno prispevale k rasti povprečnih plač. Pomembno je tudi poudariti, da čeprav so se minimalne plače v zadnjem letu nominalno krepko zvišale, dvig v realnem življenju ob upoštevanju naraščajoče inflacije ne pomeni višjega življenjskega standarda. "V zadnjem obdobju so se prihodki delavcev z minimalno plačo v 15 od 21 držav članic z zakonsko določeno minimalno realno znižali," so zapisali pri Eurofoundu.
