.webp){kind=icon}
Delodajalske organizacije nasprotujejo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ta ni predvidena v 7akonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja, so zapisali v pismu vladi, pod katerega so podpisani Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).
"V skladu z Zakonom o minimalni plači se trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov, izteče v januarju," so izpostavili v pismu. Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače, ki se spreminja glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin lanskega decembra.
"Zato reprezentativne delodajalske organizacije apeliramo, da se višina minimalne plače za leto 2023 določi v januarju 2023, pri čemer se upošteva dejstvo, da novi izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin," predlagajo organizacije.
Preberi še
Prejemate povprečno plačo? Sodite v petino najbogatejših!
Več kot 78 odstotkov vseh davčnih zavezancev je imelo bruto dohodek pod povprečno plačo.
18.10.2022
Minimalna plača bi se lahko dvignila nad mejo 800 evrov neto
Znesek minimalnih življenjskih stroškov bi se lahko zvišal za 9,2 odstotka, na 669,83 evra.
14.10.2022
Javni sektor si je izpogajal povišico
Dogovorili so se tudi za višji regres za prehrano, ki se s 4,94 evra zvišuje na 6,15 evra.
14.10.2022
Posredovano stališče je odgovor na izjavo predsednika vlade, ki je zaokrožila po medijih, da naj bi na ekonomsko-socialni svet posredovali predlog za izredno uskladitev bruto minimalne plače, kar bi pomenilo odstopanje od zakona o minimalni plači, ki predvideva uskladitev v januarju prihodnje leto.
Golob: Ljudje dvig potrebujejo čim prej
Izredna uskladitev bruto minimalne plače za 4,5 odstotka, ki jo je premier Robert Golob napovedal v ponedeljek v državnem zboru, je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, "da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz osmega protikriznega zakonodajnega paketa".
Ne oziraje se na apele gospodarstva je premier Golob v oddaji 24ur zvečer na Pop TV ocenil, "da ljudje potrebujejo dvig čim prej". "Če kdaj, potem je ravno zdaj pravi trenutek, da delodajalci pokažejo spoštovanje do svojih delavcev, ki si dvig minimalne plače zaslužijo zdaj, ne da bodo zavlačevali do zadnjega roka zaradi zakonske dikcije," je dejal Golob. Hkrati je napovedal izvedbo ustreznih zakonskih sprememb za izredno uskladitev minimalne plače.
