.webp){kind=icon}
V zakonu o davčnih spremembah v začetku avgusta se vlada Roberta Goloba normiranih s.p.-jev ni posebej dotikala. Napovedala je le "lepotni popravek", saj naj bi se povečala samo minimalna doba zavarovanja zavezancev, in sicer s petih na devet mesecev.
Zdaj je v igri nova mini davčna reforma, predlog naj bi finančni minister Klemen Boštjančič predstavil ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), neuradno so ga povzele Finance. Tega nam sicer na ministrstvu niso mogli potrditi.
Po neuradnih informacijah Financ bi bili normiranci bolj obdavčeni; večini bi namreč priznali manj normiranih odhodkov od 80 odstotkov prihodkov, kot velja trenutno. Kot smo dodatno preverili, na ministrstvu omenjenega predloga, ki ga navajajo Finance, ne morejo potrditi – deloma tudi zato, ker še vedno potekajo usklajevanja s socialnimi partnerji. Ob tem so zatrdili, da bodo v davčni noveli zagotovo tudi spremembe sistema normirancev, kot je že napovedal minister po petkovi seji ESS.
Preberi še
Kako se davčnih sprememb lotevajo Nemci za razliko od Goloba?
Nemška vlada pripravlja paket davčnih olajšav, da se bodo zaposleni lažje spopadli z visoko inflacijo.
10.08.2022
Goran Novković: Že desetletja delamo kozmetične davčne spremembe
Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo zaradi demografskih težav veliko preobremenitev aktivnega dela prebivalstva z neaktivnim.
04.08.2022
Normirancev se bo vlada lotila posebej: 'Treba je spremeniti sistem'
'Veljavni sistem se kaže kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela,' meni vlada.
03.08.2022
Poleg tega naj bi v mini davčno reformo, kot smo neuradno izvedeli na ministrstvu, ponovno vključili tudi ukrep, da se bo dohodninska lestvica avtomatično usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Kot so še povedali, si vlada želi štiri davčne zakone obravnavati sredi septembra, oktobra pa bi jih na izredni seji že lahko sprejeli.
Kot pišejo Finance, naj se po novem predlogu za normirance, ki imajo polno zaposlenega vsaj enega zaposlenega in prejmejo letni prihodek do 25 tisoč evrov, ne bi spremenilo nič. Priznani odhodki bi bili tako še vedno 80-odstotni, davek na to pa 20-odstoten.
Spremembe bi občutili tisti, ki letno prejmejo od 25 do sto tisoč evrov. Tem bi namesto 80 odstotkov priznali le 50 odstotkov odhodkov. Podobno bi doletelo tudi vse, ki so polno zaposleni drugje, torej tako imenovani "popoldance". Tudi tem bi država priznala 50 odstotkov normiranih odhodkov in ne 80 odstotkov, kot velja danes. Trenutno ta sistem velja za tiste, ki na leto dobijo največ 50 tisoč evrov prihodkov.
