E-pismo: Golobova vlada kot igra jenga

Igra jenga, pri kateri igralci s stolpa odstranjujejo lesene bloke in jih polagajo na njegov vrh, dokler se stolp ne podre, se zdi dobra simbolična ponazoritev trenutnega političnega dogajanja.

Prve kadrovske menjave na ministrskih mestih za zdaj še niso povzročile padca celotnega stolpa. Danijela Bešiča Loredana, ki je prvi dobil košarico premierja, bo zdaj nasledila Valentina Prevolnik Rupel, ki trenutno opravlja funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. Glede na prve komentarje iz zdravniške stroke se zdi, da je premier s tem predlogom zadel terno.

Naslednja Golobova poteza je bila razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, ki ga o razlogih za nezaupanje ni spraševala, je pa dejala, da ne bo pisala nobene odstopne izjave, naj jo pač razreši parlament, ki jo je tudi imenoval. Na seznamu za odstrel se je morda celo nič hudega sluteč znašel tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Vodenje ministrstva za naravne vire in prostor bo začasno prevzela ministrica Alenka Bratušek, kmetijskega resorja pa Marjan Šarec.

Za morda celo največjo afero te vlade pa je poskrbela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki kljub dragemu službenemu potovanju v New York in očitkih o netransparentnem razdeljevanju sredstev ter pozivih za njen odstop še vedno uživa zaupanje Goloba. Vlada je sicer sklenila, da naj ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z ministrstvom za finance do konca leta pripravi načrt za zmanjšanje materialnih stroškov službenih potovanj za najmanj 15 odstotkov.

Igra novih obrazov

"Obojega, tako novih obrazov kot takojšnje učinkovitosti, ni mogoče imeti," je stanje v slovenski politiki označil Jernej Amon Prodnik, profesor na FDV. Ob vseh težavah se sicer zdi, da ima vlada samo eno rešitev: dodatno obdavčenje gospodarstva. Po besedah nekdanjega ministra za finance Franceta Križaniča je očitno, da vlada za nekatere ukrepe, ki bi bili nujni, potrebuje zelo dolgo. "Še zdaj ne vemo, s kakšno dajatvijo bo nadomeščen izpad sredstev ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dajatev, ki naj bi krila stroške dolgotrajne oskrbe, je bila očitno predlagana brez strokovnih podlag, primerjalne analize in podobno."

Hkrati pa med dodatnimi viri financiranja obnove omenjajo tudi predloge dviga davka na dohodke pravnih oseb. Omenjeni davek je bil doslej eden najpogosteje uporabljenih vzvodov za polnjenje državnega proračuna za najrazličnejše potrebe, zlasti v času kriz. Če ste morda pozabili – gospodarstvo bo k sanaciji poplav prispevalo tudi solidarnostnega 0,8 odstotka davka na dobiček. Banke bodo zaradi čezmernih dobičkov obdavčene posebej, po bilančni vsoti.

V igri je tudi uvedba tako imenovane pristojbine za zastoje, ki bi ji Dars lahko zaračunal za stroške, ki jih vozilo "povzroča drugim uporabnikom cest in posredno družbi". Gre za tako imenovani davek na zastoje, do katerega so kritični avtoprevozniki.

Kot da vse skupaj še ne bi bilo zadosti, so v javnost pricurljali obrisi že skoraj pozabljene pokojninske reforme. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je napovedal, da bo v pogajanjih o pokojninski reformi govor tudi o predlogu za zvišanje upokojitvene starosti, in sicer za dve leti. Ugiba se tudi o dvigu deleža plačevanja prispevkov za pokojnino pri delodajalcu.

Tako kot davki raste tudi ocena škode. "Neposredne škode za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje je za približno 9,9 milijarde evrov," je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, pri tem pa dodal, da ocena "zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture do obnove kulturne dediščine, ravnanja z odpadki in tako naprej." Golob je konec septembra po poročanju spletnega portala N1 dejal, da bo škoda lahko "6, 7, 8, 9, ne vemo koliko milijard".

Nikakor ne moremo reči, da vlada ne dela s polno paro. Po številnih pobudah iz gospodarstva sta dve ministrstvi pripravili dva zakona, ki naslavljata nagrajevanje zaposlenih. "Ta dva zakona se dopolnjujeta med seboj. Plastično bi to opisal takole: v enem delu sta kot brat in sestra, v drugem pa sta bratranca," je orisal Jernej Štromajer, sekretar v kabinetu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pred nami je namreč drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države. Vprašanje, ki se ob vsem tem postavlja, pa je, ali ne bo vlada z davčnimi bremeni odgnala še vseh preostalih podjetij in tako sam prenos premoženja ne bo več težava.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar