Nov Golobov zakon: 'Vlada bo lahko aktivno posegla na trg energentov'

Vlada je pripravila osnutek zakona, ki bo urejal razmere na področju oskrbe z energijo v primeru izrednih razmer. "S tem zakonom bo vlada dobila podlago, da v prihodnjih mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Stabilizirali bomo lahko ne samo sedanjo situacijo, ampak tudi prihodnje oskrbe v prihodnjem letu," je povedal premier Robert Golob. Kot je dodal, večjih razhajanj s predstavniki podjetij iz energetskega sektorja ni bilo.

"V tem trenutku so največji izziv nedelujoči energetski trgi. Prvi ukrep Evropske komisije bi moral biti odločen in hiter poseg na energetske trge, predvsem na terminske energetske trge, ki so največja težava," pravi Golob. O tem naj bi danes na Blejskem strateškem forumu govoril tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Ob motnjah z oskrbo lahko vlada razglasi višje ali nižje tveganje

V primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom lahko tako vlada razglasi višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo, je zapisano v osnutku zakona. Ta je v javni obravnavi do 26. septembra.

Nižja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo pomeni pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo, saj so prepoznana tveganja, da bo zelo verjetno treba razglasiti stopnjo pripravljenosti v sektorju oskrbe s plinom in električno energijo.

Višja stopnja tveganja je lahko razglašena po tem, ko so že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije. Posledično, narekuje osnutek zakona, je treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote.

Upravičenost razglasitve stopnje tveganja bo vlada preverjala vsakih sedem dni.

Kaj zakon omogoča vladi, ko je razglašena visoka stopnja?

Vlada bo lahko tako v času razglašene nižje ali višje stopnje tveganja gospodarskim družbam, ki so v posredni ali neposredni lasti države in so upravljavci kritične infrastrukture v sektorju energetike, neposredno naložila izvedbo ukrepov, ki po oceni vlade prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo. Zahtevano ravnanje bo moralo biti potrebno in sorazmerno.

Prav tako se v času razglašene višje stopnje tveganja pri obratovanju elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike ter drugih naprav, za katere se sicer zahteva okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj ter s tem povezanih mejnih vrednosti izpustov. Upravljavec naprave bo morla sicer za nadomestno gorivo izbrati gorivo, ki povzroča najmanjše dosegljive izpuste snovi v zrak.

Poleg tega bo lahko v času razglašene višje stopnje temperatura Save pod Nuklearno elektrarno Krško (Nek) od 1. oktobra do 31. aprila 3,5 stopinje Celzija višja od temperature reke na odvzemu za potrebe Neka. To je 0,5 stopinje Celzija višje, kot je določeno sicer.

Nosilec bilančne skupine bo moral zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na 1. november tekočega leta v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v zadnjih petih koledarskih letih pred tekočim letom. Ob tem bo moral nosilec agenciji za energijo poslati tudi poročilo za stanje 1. novembra do najkasneje 1. oktobra 2022.

V pogodbah o dobavi zemeljskega plina, veljavnih na dan uveljavitve tega zakona, ne bo dovoljeno zaračunavati pogodbene kazni zaradi nižje porabe plina, kot je pogodbeno dogovorjena, saj je zmanjšanje odjema plina lahko prostovoljno ali neprostovoljno.

Osnutek zakona ureja tudi temperature v javnih zgradbah

V osnutku zakona je navedena tudi zahteva po omejitvi temperature zraka za ogrevanje v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Prav tako vlada zahteva omejitev razsvetljevanja.

Če bo gospodarska družba, v kateri ima naložbo država ali lokalna skupnost, investirala v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so enaki ali večji od 250 kilovatov inštalirane moči, bo morala polovico letno proizvedene električne energije razdeliti gospodinjskim odjemalcem.

Glede na osnutek si bodo morali tudi končni odjemalci prizadevati za zmanjšanje porabe zemeljskega plina in električne energije v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 za vsaj 15 odstotkov v primerjavi s porabo v tem obdobju v petih zaporednih letih pred začetkom veljavnosti tega zakona. Zakon naj bi veljal do konca leta 2025.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar