Vlada za gospodinjstva regulira cene elektrike; kaj se obeta delodajalcem?

Vlada je zaradi posledic vojne v Ukrajini pred časom zamejila drobnoprodajne cene elektrike in plina za gospodinjstva ter mala in srednje velika podjetja, ob koncu leta pa se bodo ti vladni ukrepi iztekli. Z iztekom državne regulacije bi cene energije ponovno prosto določali ponudniki, upoštevaje razmere na mednarodnih trgih.

Razmere na energetskem trgu so se glede na lansko krizno leto bistveno spremenile. Cene elektrike in plina so občutno nižje, čeprav ostajajo do dva do trikrat višje kot pred lansko energetsko krizo, prav tako pa na kratek rok ni pričakovati težav v oskrbi.

Vendar se je svet ob vdoru islamskih skrajnežev na izraelsko ozemlje, kjer so pred skoraj dvema tednoma pobijali in ugrabljali vsevprek, znašel na robu novega odločujočega konflikta. Podobno kot v primeru ukrajinske vojne, v kateri je ena izmed akterk z energenti bogata Rusija, je tudi vojna v Gazi na robu tega, da zajame ostale bližnjevzhodne države, ki so bogate z nafto in plinom.

Podaljšana regulacija za gospodinjstva, ne pa tudi podjetja

Vlada se je pred zimo odločila ukrepati na področju cen električne energije. Regulacijo cen elektrike za gospodinjstva je podaljšala še za ceno leto. Zamejene cene bodo veljale za 90 odstotkov porabe in ne več za celotno, kot velja letos. Za gospodinjstva bo v času kurilne sezone še naprej regulirana tudi cena plina, poroča STA.

Do konca leta so zamejene drobnoprodajne cene elektrike za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, zaščitene odjemalce, javne zavode ter mala in srednje velika podjetja ter drobnoprodajne cene plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, javne zavode in zaščitene odjemalce. V prihodnjem bodo omejene le še za gospodinjstva.

Minister za energijo Bojan Kumer je ocenil, da se zaradi najnovejših razmer na Bližnjem vzhodu ter drugih geopolitičnih napetosti v svetu napoveduje se zaostritev na plinskem trgu, zato želi vlada delovati preventivno za čas kurilne sezone in tako znižati cene za ogrevanje. Bo pa zamejena cena nekoliko nižja od sedanje, saj so cene plina v primerjavi z lani občutno nižje.

Vlada se je glede na pričakovana cenovna nihanja zaradi vojn v Ukrajini in Gazi, za katero se z vsakim dnem zdi bolj verjetno, da se bo regionalizirala -  ali celo globlalizirala -, tako vendarle odločila za nadaljevanje zamejitve cen za gospodinjstva. Ne nazadnje je naša država včeraj dvignila stopnjo ogroženosti, saj so pristojni organi ocenili, da je začasni dvig stopnje teroristične ogroženosti potreben zaradi zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Delavska zakonodaja pred spremembami

Poleg energije je vladno sejo zaznamovala tudi razprava o novelaciji zakona o delovnih razmerjih. Vlada je sprejela predlog novele zakona, ki je trenutno bližje sindikalnim zahtevam kot pa delodajalskim, čeprav vključuje tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov.

Minister za delo Luka Mesec je dejal, da se je zakon s socialnimi partnerji usklajeval več kot leto dni. A predlog z delodajalsko stranjo ni usklajen, saj se ta z nekaterimi  predlaganimi rešitvami ne strinja.

Predlog, ki gre v obravnavo v državni zbor, vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Ta predlog mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, v DZ potrjen do 15. novembra.

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, sprejeta različica pa je bližje željam sindikalne kot delodajalske strani. Vključuje namreč tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo. V predlogu pa denimo ni možnosti 30-urnega polnega delovnega časa, ki je bil v osnutku v javni obravnavi.

V predlogu je oskrbovalski dopust, bolj predvidljive delovne pogoje in subsidiarno odgovornost v gradbeništvu.  Vse te spremembe so vzpostavljene na podlagi direktiv. Ob tem pa predlagana novela vključuje še ukrepe, vezane na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravico do odklopa, varstvo žrtev nasilja in tudi večjo zaščito sindikalnih zaupnikov.

Delodajalci proti neusklajenim spremembam

"Delodajalske organizacije opozarjamo, da v kolikor bi vlada danes sprejela spremembe ZDR, ki niso usklajene z obema socialnima partnerjema, bi s tem dokončno pokopala socialni dialog," so pred tem v pozivu vladi zapisali predstavniki GZS in ostalih stanovskih organizacij delodajalcev. "Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oziroma ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," navajajo ter dodajajo, da "delodajalci do zdaj sploh nismo imeli priložnosti, da bi v pogajanjih za ZDR predstavili in izpogajali svoje predloge."

Na mizi ministrov bosta tudi predloga novel zakonov o DDV in o reševanju bank, s katerima se v pravni red prenašajo nekatere zadnje zakonodajne novosti na ravni Evropske unije.

*Novica je bila dopolnjena z odločitvami vlade.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar