.webp){kind=icon}
Evropske države so vse bolj zaskrbljene glede energetske oskrbe, zima pa je vse bližje. Drastično zmanjšanje uvoza plina iz Rusije, nedelujoči jedrski reaktorji v Franciji ter nizek vodostaj reke Ren zaradi vročine in suše so cene plina in elektrike na stari celini poslali v nebo. Evropska unija in mnoge nacionalne vlade pozivajo podjetja in državljane k varčevanju z energijo, a to morda ne bo dovolj za izogib električnim mrkom pozimi, ko bo povpraševanje naraslo.
Bloombergov kolumnist za področje surovin Javier Blas je v zadnjih mesecih sodeloval pri tedenskih konferenčnih klicih, na katerih trgovci z elektriko v Združenem kraljestvu nagovorijo nacionalne omrežne operaterje. Vprašanja, ki jih postavljajo trgovci, so vsak teden bolj zaskrbljujoča, pravi. Mnoge deležnike na trgu bolj od povišanih cen skrbi možnost, da bi se pozimi, ko bodo države skušale zagotoviti domačo porabo, podrl sistem čezmejnega trgovanja z elektriko.
"Prvič, prihajajoča električna kriza bo hujša, kot trdijo mnogi vodilni v industriji, in nevarnejša, kot priznavajo vlade. Drugič, visoke cene so velik problem, toda ogrožena je tudi zanesljivost oskrbe. Tretjič, zmanjkuje časa za pripravo, preden bodo temperature padle," ugotavlja Blas.
Električni mrki na Kosovu uvertura za Evropo?
Medtem ko se mnoge evropske države z varčevalnimi ukrepi skušajo izogniti električnim mrkom pozimi, so se ti na Kosovu že začeli. Najmlajša država na celini se že dobro desetletje spopada z nezadostno proizvodnjo elektrike, pomanjkanje finančnih sredstev pa ji onemogoča uvoz iz tujine. Starajoče se toplarne lahko proizvedejo dobrih 500 megavatnih ur elektrike dnevno, medtem ko je dnevna poraba po podatkih kosovskega ministrstva za gospodarstvo ocenjena na okrog 750 megavatnih ur.
V Prištini in drugod po državi vsakih šest ur zmanjka elektrike za dve uri. Izjema od prekinitev je le kritična infrastruktura, kot so bolnišnice in določeni industrijski obrati, poroča Bloomberg.
Izpadi elektrike vplivajo tudi na gospodarski sektor. Izdelovalec vzmetnic Devolli, največji proizvodni izvoznik v državi, se v času izpadov zanaša na tri zunanje generatorje. Viceguverner centralne banke Sokol Havolli je za Bloomberg dejal, da bi izpadi lahko znižali gospodarsko rast, ki je trenutno ocenjena od 2,5 do treh odstotkov.
Izpadi naj bi se končali že naslednji teden, ko se v eni kosovskih toplarn končajo vzdrževalna dela, a bi se lahko kaj kmalu ponovili, saj bodo ob zimskem pomanjkanju cene za uvoz elektrike še bolj nedostopne.
Nemci bodo ugašali osvetlitev spomenikov, cena elektrike presegla 800 evrov
Nemška vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je ta teden sprejela ukrepe za zmanjšanje porabe plina za petino to jesen in zimo.
Ukrepi vključujejo prepoved ogrevanja zasebnih bazenov, prenehanje ogrevanja določenih prostorov v javnih zgradbah, znižanje minimalne temperature v pisarnah na 19 stopinj Celzija, prepoved ulične osvetljave na javnih zgradbah in spomenikih ter izboljšanje energetske učinkovitosti javnih in zasebnih zgradb.
V največjem evropskem gospodarstvu in največji porabnici ruskega plina je cena elektrike z dobavnim rokom enega leta, ki je evropski referenčni tečaj, danes presegla 800 evrov na megavatno uro. Ob enakem času lani se je cena gibala okrog 80 evrov na megavatno uro, kar je tisočodstotna medletna rast.
Španija sprejela varčevalne ukrepe, v Franciji cena elektrike nad tisoč evri
Včeraj so poslanci v Španiji potrdili pravila o zmanjšani porabi energije, ki jih je v začetku meseca določil vladni odlok. Ukrepi vključujejo omejitev klimatskih naprav na 27 stopinj Celzija v javnih zgradbah in podjetjih ter na letališčih in železniških postajah, ogrevanje na največ 19 stopinj Celzija pozimi, prepoved osvetljave spomenikov in izložb ter zapiranje vrat, ko so prižgani sistemi hlajenja ali ogrevanja.
Podobne načrte imata tudi Francija in Italija, čeprav konkretnih ukrepov še nista predstavili. Francoski predsednik Emmanuel Macron želi do leta 2024 porabo energije zmanjšati za desetino v primerjavi s porabo v letu 2019. Predlogi za zdaj vključujejo ugašanje luči v izložbah, zmanjšanje razsvetljave in nižje notranje temperature. Italija poleg tega razmišlja tudi o podaljšanju obratovanja toplarn, kar bi zmanjšalo porabo plina.
Svetla izjema v Italiji je majhna južna regija Basilicata, kjer pol milijona prebivalcev ne bo plačevalo za porabljeni zemeljski plin, saj imajo po dogovoru z naftnima velikanoma Eni in Shell pravico do 160 milijonov kubičnih metrov brezplačnega plina na leto kot "okoljsko kompenzacijo", piše Bloomberg.
V Franciji je danes cena elektrike z dobavnim rokom enega leta ponovno poskočila in prvič presegla tisoč evrov na megavatno uro. Poleg zmanjšane dobave zemeljskega plina Francijo pestijo nedelujoči jedrski reaktorji, podjetje Electricite de France pa je sporočilo, da bodo vzdrževalna dela na pokvarjenih reaktorjih trajala dlje kot pričakovano. Zaradi nizke proizvodnje reaktorjev mora Francija, sicer izvoznica elektrike, to sedaj uvažati iz Združenega kraljestva.
Finci se pripravljajo na električne mrke
Finska je ena redkih držav, kjer je omrežni operater Fingrid državljanom povsem iskreno povedal, naj se pripravijo na izpade elektrike pozimi.
Razlog je odsotnost ruskega uvoza, ki je lani prispeval okrog deset odstotkov finske porabe elektrike. Dobavo tako plina kot elektrike je Rusija prekinila v maju, nekaj dni po napovedi Finske, da se pridružuje zvezi NATO. Dodatna težava za oskrbo z energijo je nedavna odločitev sosednje Norveške, da omeji izvoz elektrike in zagotovi domačo oskrbo.
Finska lahko z domačo proizvodnjo zagotovi 85 odstotkov končnega povpraševanja, kar bi po ocenah Fingrida pozimi lahko znašalo okrog 15.100 megavatov. Ostalo nameravajo uvoziti iz Švedske in baltskih držav, a bi se razpoložljivost uvoza v primeru nizkih temperatur po celotni regiji lahko kaj hitro zmanjšala, saj bi se povečalo domače povpraševanje.
"Če ne bo dovolj elektrike, bo Fingrid lokalnim distributerjem naročil, da odklopijo določeno količino zmogljivosti za dve uri," je v izjavi dejal podpredsednik električnega sistema pri podjetju Tuomas Rauhala.
Bloomberg
Fingrid je skupaj z danskim in švedskim omrežnim operaterjem pozval Norveško, naj razmisli o omejitvi izvoza. "Bojimo se, da če bi trenutna evropska zakonodaja o električni oskrbi dovoljevala omejitev izvoza, bi tak korak spodbudil druge države k podobnim ukrepom, kar bi imelo še slabši učinek tako na severne kot na evropske trge elektrike," so zapisali.
Včeraj je finska vlada pod vodstvom premierke Sanne Marin začela s kampanjo, v okviru katere gospodinjstva in podjetja pozivajo k dolgoročnem cilju stalno znižane porabe energije. Med drugim predlagajo znižanje notranjih temperatur, večjo uporabo javnega prevoza in nižje hitrosti motornih vozil, krajše prhe ter manj preživetega časa na digitalnih napravah.
