Ko bo udaril Putin, se bo Bruselj branil z obrambnimi obveznicami

Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Nato Jens Stoltenberg se je včeraj po desetih letih vodenja alianse, ki letos praznuje 75 let obstoja, poslovil z mesta vodilnega funkcionarja. Petinšestdesetletni Norvežan, ki se ga je prijel vzdevek norveški Tony Blair, je v svojem poslovilnem govoru presenetil z neposredno in kritično izjavo na račun kolektivne evropske obrambe. "Pozdravljam krepitev prizadevanj EU na področju obrambe, če se ta ne podvajajo ali si konkurirajo [z Natom]," je odhajajoči funkcionar komentiral namere Bruslja in vlad evropske sedemindvajseterice po izoblikovanju lastnih obrambnih zmogljivosti, financiranih s skupnim zadolževanjem.

Stoltenberg je svojo kritiko stopnjeval. EU je kritiziral, češ da ta "ne bi smela začeti graditi alternativnih obrambnih struktur", ki jih sicer namerava financirati z izdajo obrambnih obveznic. V smislu, da "so države članice EU kot ključnega za zagotavljanje lastne varnosti doslej zaznavale Nato, in ne EU," je imel po svoje prav, meni predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.

Putinov stimulans

Novo politično vodstvo Evropske komisije ima povsem drugačne ideje. "Zdaj je čas za vzpostavitev prave evropske obrambne unije. Da, vem, da je nekaterim ta zamisel morda neprijetna. Vendar bi nam moralo biti neprijetno zaradi groženj naši varnosti," je o tej razdvajajoči temi spomladi dejala stara nova predsednica Ursula von der Leyen, ki je Maria Draghija zadolžila za preučitev konkurenčnosti EU.

In prav nekdanji italijanski premier je velik zagovornik kolektivnega zadolževanja v podporo razvojnim projektom v najširšem pomenu besede. V svojem nedavnem poročilu o konkurenčnosti unije je tako idejo s področja varnosti povzdignil na splošno raven spodbujanja ekonomske aktivnosti EU in uresničevanja zavez zelenega obrata. Za to in pa oblikovanje kolektivne obrambe v luči naraščajočih geopolitičnih trenj naj bi EU po njegovem mnenju v prihodnjih letih potrebovala kar 800 milijard evrov. Metodični Draghi je poleg zakaj odgovoril tudi na vprašanje kako: z vzvodom izdaje skupnega dolžniškega instrumenta.

Vojna v Ukrajini je po oceni Juvan "razgalila zelo veliko pomanjkanje v vojaških zmogljivostih večine držav članic EU", ki si ob agresiji Vladimirja Putina krčevito prizadevajo nadoknaditi desetletja zanemarjanja lastnih industrijskih zmogljivosti in posledičnega naslanjanja na Nato.

Stoltenbergovi očitki so leteli prav na to. V evropskih prestolnicah je do ruske agresije "prevladovalo prepričanje, da se spopad takšnih razsežnosti ne more zgoditi", pravi poznavalka in dodaja, da je zdaj urgenca toliko večja. Dodatno jo naglašuje možnost zmage Donalda Trumpa v ameriški predsedniški tekmi, ki ima glede Natove obrambe skrajno poenostavljen transakcijski pogled: deležen je bo tisti, ki bo plačal največ. 

O tem, da se Evropa v strahu pred Putinovimi tanki in Trumpovimi računi oborožuje, sicer ni dvoma. Uradni podatki Evropske komisije kažejo, da je leta 2022 imelo pet držav članic EU obrambni proračun v višini dveh odstotkov BDP ali več. Lani je Nato ocenil, da je ta cilj doseglo devet držav članic EU, medtem ko je kolektivni obrambni proračun EU leta 2023 po uradni oceni obsegal 290 milijard evrov oziroma 1,7 odstotka BDP. Gre za kar 50 milijard evrov vredno povečanje v obdobju enega leta.

Slovenija pri tem ni izjema. Podatki pristojnega ministrstva za obrambo pričajo, da je njihov poračun narasel na dobro milijardo evrov, ob tem pa je za raziskave in razvoj letos odmerjenih prav tako rekordnih 23 milijonov evrov.

 

 

Vključevanje zasebnega kapitala

Izziv pa ni samo zbiranje obrambnih evrov, ampak tudi njihova poraba. Mačehovski odnos do obrambe je evropsko industrijo regijsko razdrobil, njene zmogljivosti so neustrezne. Nazoren izraz težav je skupna nabava streliva. Program ASAP, ki naj bi države članice povezal v pomoči pri zagotavljanju streliva za Ukrajino in v katerega je Evropska komisija načrpala pol milijarde evrov, ne napreduje po načrtih. Ti so do izteka leta predvidevali 1,7 milijona kosov topniškega streliva in raketnih izstrelkov, vendar bo državam članicam po poročanju Radio Free Europe do konca leta uspelo izdelati kvečjemu tretjino obljubljenega.

Zato je Evropska komisija v svoji novi strategiji za razvoj obrambne industrije (European Defence Industrial Strategy ‒ EDIS) opredelila nekaj pomembnih novosti, utemeljenih na treh stebrih: povezovanje držav pri naročilih orožja, industrijska preobrazba in sinergije na strani ponudbe ter vključevanje zasebnega kapitala. Prav zadnje se nanaša na izdajo skupnega dolga oziroma obveznic.

Zdaj že nekdanji komisar za notranji trg Thierry Breton je dejal, da bi EU za učinkovito izvajanje strategije potrebovala vsaj 100 milijard evrov na leto. Te pa ne bi šle zgolj za pomoč Ukrajini. Von der Leyen bi namreč z evroobveznicami zgradila raketni ščit za zaščito pred ruskimi izstrelki po vzoru izraelskega Iron Doma, ki je včeraj znova prestregel iranski zahrbtni napad na judovsko državo.

Denar bi utegnila zbrati pri institucionalnih vlagateljih. Strokovnjaki menijo, da je bil z dolžniškim instrumentom načrta za okrevanje in odpornost NOO, vrednim 800 milijard evrov, precedens že vzpostavljen. Veliki finančni vlagatelji so "precej navdušeni nad tovrstnimi varnimi obveznicami", za katere jamči nadnacionalna EU, meni ekonomist Jože P. Damijan. A je posvaril, da vse države niso enako ogrožene, zato "pri obrambnih obveznicah tovrstne enotnosti in navdušenja nad njimi ne bo".

Tovrstne obrambne obveznice bodo zato v interesu tistih z močno orožarsko industrijo, ker si obetajo "povečanje povpraševanja po njihovem orožju", kar bo "financirano iz skupnega proračuna EU", je skeptičen ekonomist. Čeprav je povečanje izdatkov predvideno v prihodnjem proračunu EU, pa je novi odmaknjen v leto 2028. Zato se v komisiji krepijo pozivi k preusmerjanju preostalih sredstev instrumenta NOO na področje obrambe v vmesnih letih.

Ob tem se pojavljajo etično-moralni pomisleki. Peter Domadenik, upravljavec premoženja pri Modri zavarovalnici, je za Bloomberg Adria sicer ocenil, "da bi tovrstne obveznice pod določenimi pogoji lahko bile zanimive za investitorje". Zraven pa podal pomislek, da "EU kot izdajatelj ne bi želela zaradi različnih razlogov priti v navzkriž z lastnimi trajnostnimi oziroma ambicijami ESG in bi to upoštevala pri oblikovanju tovrstnega instrumenta".

Germanski skeptiki in frankovski zagovorniki

Skupno zadolževanje je tema, ki že dolgo razdvaja EU. Ideji skupnega zadolževanja sicer odločno nasprotuje Nemčija, medtem ko je na drugi strani Francija, ki ima razvito obrambno industrijo, njena velika zagovornica. Čeprav je po drugi strani res, da širjenje ruske agresije skrbi zlasti Berlin. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je namreč dejal, da varnostni organi ocenjujejo, da bo Putin v "prihodnjih petih ali osmih letih" poskusil napasti katero od članic Unije.

Poleg nazorov o fiskalni politiki in varnostnih tveganjih, o tem, ali bo predlog izdaje obveznic in posledičnega oblikovanja skupnih proizvodnih zmogljivosti zaživel, odločajo tudi notranjepolitične razmere v posameznih državah. Tako je Nemčija na zadnjem junijskem Evropskem svetu z agende uspešno umaknila razpravo o tej temi, saj je bila pozornost francoskega predsednika Emmanuela Macrona po razpisu predčasnih parlamentarnih volitev usmerjena v reševanje domače politične krize.

Do preboja ne zadnjem vrhu zato ni prišlo. V osnutku strateškega dokumenta naj bi po navedbah Bloomberga ostal le medel zapis, da bo Unija uporabila "inovativne možnosti" za povečanje izdatkov za obrambo, za kar potrebuje "znatna skupna naložbena prizadevanja".

Ruska brca

Toda realnost največje in najbolj krvave vojne na evropskih tleh od konca druge svetovne vojne vztraja že poltretje leto. Na Bližnjem vzhodu je Izrael z včerajšnjim vdorom v Libanon eskaliral regijsko vojno na Bližnjem vzhodu. Kitajski predsednik Xi Jinping pa je pred dnevi v odločnem govoru ob 75-letnici obstoja Ljudske republike zagotovil, da je združitev s Tajvanom del "neizogibnega razvoja zgodovine".

"Vojna v Ukrajini je [EU] vsekakor dala brco v smeri krepitve evropskih vojaških zmogljivosti in skupne obrambne industrije," vpliv stopnjujočih varnostnih tveganj na razmišljanje Bruslja povzema Juvan. 

Da je brca zalegla, ne nazadnje kaže oblikovanje novega komisarskega mesta za področje obrambe. Obramba je bila doslej domena višjega predstavnika EU za industrijsko politiko in zunanjepolitične zadeve, a spodbujanje javnih in zasebnih naložb v obrambo ter oblikovanje enotnega trga za obrambno industrijo bo v novem sklicu napredovala v komisarsko domeno. Zato je kandidat Andrius Kubilius v svojem prvem intervjuju za Euronews uvedbo obveznic uvrstil na sam vrh prednostnih nalog mandata. Prizadeval si bo zbrati obrambne milijarde, je zatrdil in tudi povedal, na kakšen način. "Imamo teoretično možnost izdaje skupnega dolga," je bil neposreden Litovec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar