.webp){kind=icon}
Nedelja je bila v Združenih državah Amerike za demokratsko stranko prelomna, saj so v senatu uspeli potrditi predlog zakona o zniževanju inflacije oziroma Inflation Reduction Act. Med ukrepi v skupni vrednosti več kot 500 milijard dolarjev izstopa rekordni, 370 milijard težak paket davčnih olajšav in investicij, namenjenih zmanjševanju ogljičnih izpustov. Z napovedanimi ukrepi se bodo ZDA do leta 2030 precej približale cilju 50 odstotknega zmanjšanja ogljičnih izpustov v primerjavi z letom 2005.
Osrednji del volilne kampanje predsednika ZDA Joa Bidna je bil načrt "Build Back Better", v katerem je napovedoval več kot štiri bilijone dolarjev spodbud, olajšav in investicij, usmerjene v zmanjševanje socialnih razlik in predvsem večjo skrb za okolje.
Končna različica je z dobrimi 500 milijardami precej manj ambiciozna, vseeno pa je napovedanih 370 milijard dolarjev za zmanjševanje ogljičnega odtisa rekordna ameriška naložba v obnovljive vire energije. Z njo bodo v ZDA znižali raven izpustov CO2 z rekordne ravni leta 2005 za 42 odstotkov do leta 2030, s čimer se bodo približali napovedanemu 50 odstotnemu znižanju, kar je bila ena od osrednjih obljub v Bidnovi kampanji.
Tudi brez novih vzpodbud bi po predvidevanjih raziskovalcev neodvisnega REPEAT Projecta raven emisij do konca desetletja upadla za 27 odstotkov, predvsem na račun prehoda na zemeljski plin pri proizvajanju električne energije, zaradi večjega deleža elektrike, ki pride iz obnovljivih virov energije in zaradi naraščajočega števila električnih avtomobilov. Z novim zakonom bo ta trend dobil zajeten pospešek.
Kaj vsebuje zakon, ki se osredotoča na zeleno energijo in okolje?
V jedru finančnih vzpodbud so davčne olajšave, s katerimi želijo v ZDA spodbuditi investicije v obnovljive vire energije. Dobrih 160 milijard dolarjev bo namenjenih za spodbujanje naložb v proizvodnjo sestavnih delov solarnih panelov in veternic, prav tako pa bodo spodbude namenjen tudi uporabi vetrne in sončne energije. Po predvidevanjih se bo do leta 2030 število sončnih celic in veternih elektrarn podvojilo. Zakon prav tako predvideva spodbude za naložbe v nove jedrske reaktorje in za podaljšanje obratovanja obstoječih jedrskih elektrarn. V zakonu so opredeljene tudi vzpodbude za nakup naprav za zajem ogljikovega dioksida in shranjevanje v žepe v tleh, podobno kot že počnejo v Skandinaviji.
Za gospodinjstva bo pomemben paket 35 milijard dolarjev davčnih olajšav, ki jih bodo od svoje davčne osnove lahko odbili za naložbe izolacijo, toplotne črpalke, bolj energetsko učinkovita okna itd. Po novi zakonodaji bodo lahko od davčne osnove odbili do 30 odstotkov cene naložbe. Skupno naj bi zaradi učinkov teh vzpodbud, predvsem nižje porabe električne energije, gospodinjstva na leto v povprečju prihranila 1.800 dolarjev.
Enako velika sta tudi paketa naložb v nove tovarne, ki bodo proizvajale manj izpustov, in v zniževanje izpustov pri vozilih. Za nakup novega električnega avtomobila vsaj do leta 2035 ostaja v veljavi olajšava v višini 7.500 dolarjev, na novo pa prihaja v veljavo tudi olajšava za nakup rabljenega električnega avtomobila v višini 4.000 dolarjev. Za ohranitev olajšave, ki se bo odbila od končne cene vozila neposredno pri prodajalcu avtomobilov, so se zavzemali predvsem ameriški avtomobilski velikani, za njih ta zakon predstavlja veliko zmago, saj bo spodbujal kupovanje novih avtomobilov. Olajšava velja za pare, ki na leto zaslužijo manj kot 300.000 dolarjev in za osebne avtomobile, ki stanejo manj kot 55.000 dolarjev oz. poltovornjake in džipe, ki ne stanejo več kot 80.000 dolarjev.
Za druge naložbe v okolje in energijo, tukaj gre predvsem za povečanje financiranja že obstoječih programov, je v zakonu rezerviranih 120 milijard dolarjev. Manjši, a prav tako pomemben del zakona predstavljajo večje državne subvencije k programu zdravstvenega zavarovanja Medicare, hkrati pa zakon omogoča neposredno pogajanje programa Medicare s proizvajalci 10 ključnih zdravil, kar bo pocenilo stroške doplačila za zavarovance.
Kako bodo v ZDA financirali ta zakon in kakšne prihranke prinaša?
Ključnega pomena bo novi davek na dobiček pri podjetjih, ki so doslej uživala velike velike spodbude in davčne olajšave s strani države in plačevala minimalne davke, hkrati pa še vedno ohranjala dobiček. Zakon uvaja minimalni 15-odstotni davek na dobiček, ki ga podjetja prikažejo v finančnih poročilih, ki jih pošiljajo svojim delničarjem, zato so davek poimenovali "Book Tax". Doslej so davčne olajšave najbolj izkoriščala velika tehnološka podjetja, ki bodo najbolj obremenjena z novim davkom. Do konca desetletja bo v državni proračun davek prinesel 315 milijard dolarjev.
Ob tem zakon namenja 80 milijard dolarjev dodatnega financiranja za davčno agencijo (I.R.S.), s katero želijo poostriti nadzor in izboljšati učinkovitost pri pobiranju davkov, do konca desetletja bi v ta namen po predvidevanjih lahko pobrali za 204 milijarde več davkov, kar bi pomenilo dodatnih 120 milijard za proračun, s čimer bi skorajda že pokrili investicije v okolje in obnovljive vire energije.
Zaradi sprememb pri načinu kupovanja zdravil in najvišji dovoljeni ceni, ki jih za nekatera zdravila, predvsem inzulin, zakon uvaja, bodo v naslednjih osmih letih prihranili 320 milijard dolarjev, ki bodo namenjene za poplačilo delčka javnega dolga. To je bil eden od pogojev demokratskega senatorja Joa Manchina, da je podprl predlog zakona in omogočil njegovo sprejetje v senatu. Politični boj je bil sicer zelo oster, glasovanje je trajalo 18 ur, na koncu je vseh 50 demokratov glasovalo za zakon, vseh 50 republikancev pa proti, tako da je pretehtal glas demokratske podpredsednice Kamale Harris, ki je zakon podprla.
Velika zmaga za Bidnovo administracijo pred jesenskimi volitvami
Zdaj bo o njem glasoval še predstavniški dom ameriškega kongresa, kjer imajo demokrati večino, tako da je glasovanje bolj kot ne le formalnost, nato pa bo zakon podpisal predsednik Biden in takrat bo stopil v veljavo. Vse to bi se lahko zgodilo že do konca tega tedna.
Analitiki in okoljevarstveniki so si enotni, da sprejeti zakon predstavlja velik korak naprej, vseeno pa njegova učinkovitost ostaja odvisna tudi od drugih faktorjev, predvsem zato, ker ne predvideva sankcij ali dodatne obdavčitve za emisije ogljikovega dioksida, temveč je osnovan na principu korenčka za investicije v bolj čiste vire energije. Če bodo cene fosilnih goriv ostale visoke, bodo naložbe v obnovljive vire energije bolj smiselne in zakon se bo izkazal za učinkovitega, ob padcu cen goriv pa bi se lahko pričakovano znižanje izpustov v ZDA nekoliko upočasnilo.
Ne glede na razplet pa je sprejetje zakona velika zmaga za demokrate pred jesenskimi delnimi volitvami v kongres in senat, ki jo je Bidnova administracija nujno potrebovala. "To je preprosto rečeno politični čudež, da nam je uspelo združiti vse demokrate, ki so v svojih agendah tako različni, od Sandersa do Manchina, da podprejo ta zakon. Ne da se prešteti, kolikokrat je bil v minulem letu dni ta zakon že pokopan, pa nam ga je vsakič znova uspelo oživeti," je bil vzhičen demokratski senator Brian Schatz, predstavnik demokratov v senatu Chuck Schumer pa je bil še bolj neposreden: "Ko se bom poslovil od politike, bo ta zakon eden mojih največjih dosežkov."
